Skrivnost
Danes sva se ljubila. Bilo je nežno, nič podobno divjemu hlastanju, ki naju vedno spravlja ob pamet. Danes sva bila kaplji v morju…
Bila si tako drugačna. Nekaj je bilo v tvojih očeh, kar mi je pospešilo srčni utrip še bolj kot sicer. Tako lepo si me gledala, zardelih lic in smehljaje, kot bi mi hotela povedati, da čutiš do mene tisto, kar si želim. Da me imaš rada, da me ljubiš. Sploh ne veš, kako si želim slišati to iz tvojih ust, a ti me puščaš izgubljenega v frazah… »Všeč si mi«…. »Nočem se zapletati …«, »Ne smem, ne morem, nočem…« A danes, danes si me ujela v past, dokončno si me povozila z mehkobo svoje bele kože, ki se je vdajala mojim prstom, ujela si me v svoj nemiren pogled, ki si ga topila v mojem. Tisti trenutki, ko sva ustavljala čas in se gledala, sekunda, ko si s svojo dlanjo podrsala po moji in se mi nasmehnila, omahljiv gib, ko si še hotela - saj veš, da nisi bila prepričljiva - preprečiti neizogibno… vse to lovim v spomin in spravljam v skrinjo, ki jo lahko odprem le sam. V njej so najine drobne skrivnosti.
Sedela sva na robu postelje in se poljubljala. Tvoj moker jezik je raziskoval robove mojega. Drhtela si, jaz pa sem te božal po hrbtu in te umirjal. Ne boj se, prosim, sem ti šepnil v uho in nežno ugriznil za mečico. S prsti si drsela skozi moje lase, z ustnicami si srkala mojo kožo, dokler se nisem pod ohlapno poletno srajco začel topiti. Legla sva in s tebe sem slekel še zadnjo krpico. Hotel sem videti tvoje telo, ga vzeti in egoistično imeti le zase. Moja si, veš, četudi sedaj, v tem trenutku, nisva skupaj. Nemočno si moja, tako kot si bila, ko sem z jezikom prodrl v tvojo mokro ženskost. Od želje po meni si se cedila, sprva zadrževala dih, nato pa nasladno stokala, ko sem te vodil svojim ustnicam nasproti. Lepo pičko imaš, veš, tako gladko sem drsel po njej in v tvoji vlagi utapljal najino željo. Zdaj vem, da si me res želiš, da čutiš, prepričan sem v to, saj so bile tvoje roke, ki so potovale po najinih telesih, tako tople, tvoji nohti, ki si mi jih zasadila v hrbet, tako prepričljiv odraz nakopičene privlačnosti…
»Odpri oči,« sem te prosil, ko si se zvijala pod mano. Skozi priprte veke si pogled nalepila na mojega in skorajda v tišini sva se ljubila. V zanosu sem se spraševal, kaj ti hodi po glavi, ko me tako gledaš. Tvoje roke, ki si jih mirno sprehajala po mojem hrbtu, in tvoji boki, ki so sledili ritmu mojih, vsega tega se spomnim zdaj, ko sedim tu doma in v poltemi razmišljam, kako zelo te imam rad. Zdaj, ko si se mi prepustila, še bolj kot prej. Zaprem oči in lovim trenutek, ko si v mojem ramenu dušila krike. Usta sem ti zaprl s poljubom in obmiroval v tebi. Tako lepo je bilo… Si še moja? Ne odpiši, ni treba, saj vem, ti moja skrivnost…
pika
