Šefe. Si želiš zgobe? Si želiš slišati, kako pripovedujem Rdeči krog? Eva je prijazna »punca« ustregla ti bo. Prišla bo. Pripravi Martini…
Spustila sem dlani in žametnih črnih rokavic, razvezala usnjeni dolgi plašč in pritisnila na zvonec. Moje črno obrobljene oči so bile ujete v sloje hladne maskare in pod roko sem k telesu tiščala liste, rahlo mokre od snega. Snežinke so bile ujete tudi v moje črne kodre, ki so se lesketali na pridušeni svetlobi blokovskega hodnika, ujetega v moj parfum.
Tok mojih misli je predramila ključavnica, ki je naznanjala, da boš kmalu odprl vrata. Ničesar nisem pričakovala…Bilo me je strah. Vstopiti v prostor neznanca. Dekle v meni se je balo. Vendar sem to prikrila in hipoma vzravnala ramena. Odprl si vrata in se nasmejal moji pojavi. Nerodno, neposredno. Bolj ti je nerodno, kot meni. Ampak, veš…želel si in jaz sem dobra »punca«.
Vstopila sem, pomagal si mi sleči plašč. S pogledi okupiral telo. Dolga ozka črna obleka z dolgimi rokavi ni razkrivala telesa, razkrivala je le obline. Mrežaste nogavice, ki so se prikazale, ko sem se sezula in stopila na hladna tla so povzročile kratek stik v tvojih mislih, medtem ko sem dvignila pogled in stopila k tebi in vprašala.
»Si pripravljen na Rdeči krog?«
Spustil si roko k moji in pograbil mojo dlan. Odpeljal si me po mračnem stanovanju in pokazal, kje se lahko sprostil. Spustila sem tvojo dlan in z obema rokama zdrsnila po svojih bokih, popravila obleko in sedla. Saj veš šefe, prave ženske lepo sedimo.
Nekaj časa si me gledal, hotel si nekaj reči, vendar sem te prekinila in vprašala, ali lahko prižgem pipo. Začudeno si pogledal in prikimal. Vmes sem s prsti, rdečimi nohti drsela po ženski torbici in res izvlekla pipo. Po prostoru se je razlegel tvoj smeh.
Vprašal si:« Si resna, ženska, ki kadi pipo? Tega še nisem videl. »
Odgovorila sem: » Ženska pipa je. Bi poskusil? Dolgo časa sem se odločala in zdaj smo tu. Pri pipi in dišečem tobaku. Vsake toliko. Saj veš, posebne priložnosti. »
Rahlo neugoden položaj si prekinil in mi prinesel Martini. Nič več nisi umikal pogleda. Segla sem po kozarcu in se dotaknila tvoje roke. Postala sva prevodnika kozmične energije, ki se je razlila po najinih telesih in treščila v vsaki živec najinih teles. Nagnila sem kozarec k ustnicam. Ostal je odtis moje temne rdeče šminke. V tvoji glavi je zaplavala misel, kako prekleto erotičen trenutek doživljaš. Odtis mojih ust na tvojem kozarcu.
Spustila sem kozarec k svojim stopalom. Se namestila nazaj, ko sem zaslišala tvoj sepet:« Prekleto lepo dišiš.«
Popravila sem lase, stisnila med prsti list papirja in rekla:«Šefe, sedi na svoje mesto. Čas teče.«
Ustregel si mi in sedel na svojo posteljo. List v moji dlani je zašumel. Stanovanje je objela neverjetna tišina, ki je slišala sam moje izdihe. Pipa je ugasnila. Zrak je dišal po dišečem tobaku s primesjo vanilje. Postal si uho. Jaz pa hrapavi šepet.
Spregovorila sem: »Nisi običajen, niti sama nisem običajna. Včasih sva podobna resnici, ki jo lahko vsak napiše s svojim pisalom.
Nisem še pozabila nate, občasno se spominjam vetra in kave na tisti modri terasi ob jesenskem morju. Ne premišljujem več o tebi, kot sem takrat, zdaj sem bolj tiha in še bolj sama...nekje...
In kako začeti zgodbo o tej utvari, ki jo lahko ustvari samo človeška glava? Kako izpovedati trenutek, ki navdaja misli zmedene ženske? Je res prišel trenutek, ko bom spet v tej temni sobi cenene hiše ki jo bodo kmalu podrli, legla in se razprla tebi? Da, rdeči nohti in rdeče napete ustnice vedno nekaj povedo tistim ,ki znajo brati.
Odklenjena vrata so bila napoved, da me čakaš. Vedno si zgodnji in čevlji, ki jih sezuješ so vedno lepo poravnani na desno in plašč skrbno obešen. Vonj cigare, ki jo vlečeš v temi, prodira v črno tkanino na mojem telesu in medtem, ko med sezuvanjem dvigujem glavo in iščem tvojo lokacijo, zaslišim trepetanje rdeče sveče v prezračeni sobi.
Minil je čas, ko sem te pogrešala. Človek, ženska se vsega navadi, lepih rok in okusa izliva tudi. Obstaja pa trenutek, ko v zanosu prodiranja v moje telo, postaneva eno in ustvariva vonj, najin...ta gre v nos...zavedno. Zaradi njega se vračam, vonja po sebi, ko si ti v meni.
Med slačenjem plašča zašepetam:"Ali veš, da nekatere vrste metuljev zaznajo samico 11 km oddaljeno?"
Tiho vprašaš: Eva je to res? Mislim metulje?
Moj pogled zdrsne z lista papirja na tvoj obraz in rečem:«Ja, res je.«
Ponovno naju objame tišina. Nadaljujem….
»Moja kolena na grobi preprogi, rišejo vzorec črtic na kožo. Zadnje čase ne zrem v tvoje oči z istim pogledom. Bližam se občutku, da so to najini zadnji dnevi. Neizbežno se bližajo...plima.
S prsti vlečem zadrgo tvojih hlač. Ni zbujen. Drema, polž v lupini, ki jo lupim s prsti in rdečimi ustnicami. Jezik poskuša prodreti skozi luknjico v lupino do njega, tistega, ki ga moram danes vzeti, imeti...na svojem meniju. Nepremičen me kaznuješ z mirnim dotikom po laseh, ki se razprostirajo po tvojih stegnih. Z rokami, željo, slino...grabim in dvigujem tisto, kar je v tem trenutku ustavljenega časa, najboljše na tebi. Čutim ga v grlu, ko polzi po njem moja gosta slina in zadnji odtisi rdeče šminke. Kaplje zmesi, ki lahko zaneti ogenj, padajo na moja stegna, gledajoča izpod črnega krila na mrežo nogavic.
Izgine cesta, ulica, ura…ostaja samo…vonj…
Cigara ugasne. Tema naju objema. Trd si, trd v mojih ustih. Gladek, čutim vsako žilo v kateri drvi kri in te dviguje, tu na mojem jeziku. Hlastno, lačno, žejna ga tlačim v usta. Izlivam se skozi mrežo najlonskih nogavic v predelu mednožja.
Ja, moja pička je mokra.
Stimulira me tvoja trdota.
Stimulira me občutek moči.
Stimulira me možnost dogodkov.
Stimulira me tvoje blago izlivanje, ki ga čutim primešanega v svoji slini. Polzi skozi grlo, medtem ko zarivaš prste v moje lase in se prepuščaš mojemu tempu. Maščevalno groba sem, nisem več ista. Nekaj živalskega se prebuja v meni...zver, ki te hoče izsesati.
Čutiš? Čutiš, trzanje v svojem kurcu.
Kmalu boš končal, pognal boš uro naprej in svet bo spet zaživel. Slišal boš zvoke...zavohal vonje, mogoče te bo zeblo. Verjetno boš prižgal cigaro...ne boš tako kot jaz, preostanek dneva vonjal naju.
Z grlom se dotikam vrha, ki bruha beli ogenj v moja usta. Bolečemu kolenu na preprogi se pridruži madež.«
Spustim list in pijem pijačo. Nepremično me gledaš. Zdaj se najina pogleda pogovarjata v samo njima razumljivemu jeziku. Čutim, kako težko dihaš. Ne moreš več.
Popolnoma predan mi rečeš:«Prosim, pridi k meni, samo pridi k meni.«
Vstanem in stopim do tebe. Blizu. Zelo blizu. Tvoj obraz se izgubi na mojem trebuhu. Z rokami objameš moj pas in mi pridušeno zašepetaš:« Želim si te…Resno. Tako pofukano si te želim.«
Z dlanmi objamem tvoj obraz in ga privzdignem. Srečaš moje oči. Prijazen pogled. Nato izgubiš dotik moje dlani, ki že sega po spodnjem delu obleke in jo dviguje. Višje in višje po stegnih, dokler ne razkrijem gole kože, zdaj veš, da ne nosim najlonskih nogavic, ampak črne mrežaste samo-stoječe nogavice. Brez hlačk. Brez vsega. Samo gola koža. Tvoj nasmeh zaduši zdrs tvojega obraza in nosu po moji koži. Vdihneš me. Čutim premik tvojih trepalnic na svoji koži. S prsti grem med tvoje lase. Dotikaš se me z ustnicami in me poljubljaš. Bolestno željan mojega telesa. Kot otrok, ki dobi novo igračo, ki si jo je dolgo želel in zdaj ne ve, kako se igrati.
Dvignem stopalo na tvoje koleno. S prsti se spustiš in me razpreš. Tvoje telo oblije lava vročine, ko spoznaš, kako zelo mokra sem. Šepetaš nerazumljive besede, medtem, ko s prsti drsiš v mojo sredino. Nato začutiš mojo roko, ki išče tvoje prste in si jih nese v usta in jih vrne tja,na zdaj že stalno, mesto. Nato me zgrabiš za ritnici in greš z jezikom vame. Globoko. Silovito. V tvoja usta se razlije moj okus. Nekje daleč slišiš, da diham in da se moje telo odziva v nemiru. Izvlečeš jezik in se prisesaš na najbolj občutljivo točko in dobesedno sesaš sokove, vonjave... Nič več ne obstaja, obstaja samo moje telo v tvojem dotiku. Moja glava, ki pade na ramo v užitku. Drget mojega telesa na tvojem jeziku.
Ponovno greš s prstom vame. Dvigneš glavo in rečeš:«Kakšno pičko imaš. Kot nedotaknjeno. Kot deklica...ozko, znorel bom…«
Z drhtečimi prsti pobožam tvoj obraz in odgovorim:«Nadaljuj….daj…«
Miren se spustiš spet vame in ponovno z jezikom nudiš užitek. Moja noga na tvojem stegnu trza v nekontrolirane »tihem« ritmu. Moji vdihi so vse globlji, izdihi vse bolj plitvi. Ničesar več ne vidim. S prsti te grabim za lase. Popolnoma se predam.
Veš, samo v takšnem trenutku sem predana. Ko nimam izbire, ko se čas ustavi in se ne slišim več. Ko po mojem telesu zgrmi plaz užitka in se steče v tvoje grlo. Ko mi pride v tvoja usta. Samo takrat zares pripadam…
Vendar ne nehaš…moje izlitje se nadaljuje preko tvojega grla v tvoje telo. Hraniš se. Na viru življenja mojega telesa. Drhtim. Sem pred tem, da se mi spustijo tople solze po obrazu, mehka…Nežna. Vendar ti ne bom dovolila, da me spraviš v ponovno ekstazo. Spustim nogo in se rahlo umaknem. Zgrabiš me za zapestje in povlečeš k sebi. Obleka pade po mojem telesu nazaj, ko se vstaneš.
Z dlanmi povlečem tvoj obraz k sebi. Zašepetam: »Rada bi se okušala, tako kot si me zdaj ti…«
Poljubim te. Na svojem jeziku začutim vse sokove, ki so se pred trenutki zlili vate. Nato se umaknem. Slišim te:«Kaj počneš? Ne delaj mi to…Pridi k meni. »
Umikam se od tebe in zašepetam: »Zgodbe je konec.«
Tvoja Eva
