DEŽEVJE

Stopala me bolijo. Okno hotelske sobe v najvišjem nadstropju ima pogled na stari del Ljubljane. Umazano je, sprašujem se ali so tudi rjuhe tako »nečedne«. Tega namreč ne maram. Soba je »lična«, postelja oblečena v sivo, kopalnica popolnoma bela, garderobna omara pa iz češnjevega lesa. Nočem se sezuti, popravim si lase na levo ramo in se zazrem na ulico. Dežuje. Veter lomi veje bližnjih dreves in prevrača odvržene smeti, vrtinči jih in treska ob pločnike. Ljudje hitijo. Opazujem žensko z rdečim dežnikom, kako čaka na zeleno luč semaforja in prečka cesto. Zebe me. Prekrižam si roke in objamem svoja ramena. Črna obleka z dolgimi rokavi, ki mi sega do kolen in mrežaste nogavice zašumijo. Drgnem si ramena, da se pogrejem. Pomislim na vino, ki sem si ga nalila v velik kristalni kozarec. Portsko vino je. Dobila sem za kot darilo od kolegice, ki je potovala po Španiji. Stopim po kozarec in se vrnem k oknu. Okus vina se razlije po mojih ustih in me umiri. Gledajoča skozi okno izpraznim kozarec po požirkih. Čakam te. Zamujaš. To ni tvoja navada. Vendar nisem nervozna. V meni je toliko mešanic čustev, da enostavno za nervozo ni prostora. Mogoče sem jezna. Ja. Mogoče bom odšla, preden prideš. Pustila vrata sobe odprta in stopila proti stranskem izhodu, da se ne srečava. Mogoče. Stojim. Ne čakam na brnenje mobilnega telefona. Ne čakam na sms. Moje telo je v transu dežnih kapelj, ki tolčejo v razmazano okno. »Ves dan že dežuje«, slišim glas nekje pri vratih. Ne obračam se. Ne morem se obrniti. Tvoj glas, me priklene, s tisoče členi verige na mesto, kjer sem in kjer se v trenutku zavem, da nimam moči pred teboj. Nimam. Ne premikam se. Slišim te, kako si odpenjaš plašč in ga pospravljaš v garderobno omaro. Po sobi se razliva moj parfum Chloe Love intense. Šele zdaj ga vonjam. Kot bi tvoj prihod divje razprl moj čut za vonj, kot da se transformiram v mačko, ki ne ve ali bi predla ali bo praskala. Zdaj stojiš pri meni. Moji prsti še vedno drgnejo svoja ramena. Stopala me bolijo, dolgo že nisem bila obuta v visoke pete. Vpraša me:« Te zebe? Si jezna? Vidim, da si pila vino, kakšno je?« Neham stiskati svoja ramena in šepnem:«Postrezi si, vzemi kozarec, na omarici je, Portsko vino je. Špansko. Zelo dobro.« Brez besed storiš, kot sem predlagala. Tiho si. Deluješ nekako izgubljen, čeprav te še nisem pogledala v oči. Ko mi obrneš hrbet, zavoham tvoj parfum. Med tisoči vonji bi ga ločila. Nisi edini, ki ga nosi, vendar se ujema samo s tabo. Ne vem ali po naključju, naklepno sem prepričana, da ne. Vrneš se k meni z obema kozarcema in mi ponudiš. Zavrnem z mahljajem glave. Spustiš po grlu dva požirka. Odložiš oba kozarca in stopiš še bližje k meni. Nasloniš glavo na mojo ramo in vprašaš:«Zakaj si jezna? Reci nekaj?Daj no.« Naslonim svoj obraz na tvoje čelo, podrgneš svoj obraz k mojemu. Poznaš me. Veš, da sem nepredvidljiva. Veš, kaj se lahko zgodi. Oviješ svoje roke okrog mojega pasu. Grabim tvoje dlani, tako, da položim svoje na njih. Ustavim te. Ni ti mar. Vračaš mi z grabljanjem mojih dlani. Prsti se nama prepletejo in močno me stisneš. Rahlo me boli. Na moj vrat pade tvoj poljub. Hočem se iztrgati, ko mi zašepetaš:«Nikamor ne greš mačka, nikamor.« »Bova videla, izpusti me, besna sem nate«, siknem. Ne poslušaš. Nasmeješ se, vedoč, da si fizično močnejši. Zato se obrnem in izmaknem dlani, vendar stopiš bližje k meni in zdaj se z zadnjico dotikam široke okenske police. Potisneš me za ramena, da se usedem nanjo. Zgrabiš me za obraz in pogledava se v oči. Resno me vprašaš:« Si jezna, ker sem zamudil? Pozabil sem dežnik, moral sem nazaj ponj, saj vidiš, kakšen je promet. Hej tu sem, nikamor ne grem. » Lase imaš mokre. Ne vem zakaj, vendar me tvoje pojasnilo moti, vendar nisem jezna zaradi dežja, prometa, dežnika, zamude. Jezna sem, ker te pogrešam. Sprašujem se, nekje zadaj v svojih mislih, ali razumeš to? Spustiš roko na moj vrat, diham globoko in plitvo: »Pogrešam te, pogrešala sem te.« Nasloniš svoj obraz na mojega, iščeš moje ustnice. Izmaknem se, ko me grobo pritisneš k sebi in poljubiš. Vdreš z jezikom v moja usta, prepleteva se v poljub. Popustijo mi moči, iščem s prsti tvoj mokri vrat in tvoje mokre lase. Nočem, da se umakneš. Najina slina, ki ima okus po rdečem vinu, se meša v neki nori afrodiziak, ki ima učinek na moje celotno telo. Ne izpuščaš me. Pritisnjeno na okensko polico mi potisneš prste med lase in z mojih ustnic preideš na vrat, nazaj na obraz, lase, čelo. Ne izpuščaš nobenega dela, medtem, ko sama drsim z mokrimi rokami po tvojih ramenih. Šepetaje med poljubi mi poveš:«Misliš, da samo ti pogrešaš? Misliš, da samo ti želiš, potrebuješ? Poglej me, kako ti pravim, da si mi lepa, me slišiš, lepa si, želim si te.« Izmaknem se tvojim prstom in ti obrnem hrbet. S pogledom čez ramo rečem:« Odpni mi obleko, nekaj drobnih gumbov ima na vrhu, pri vratu.« Brez zadržka se lotiš odpenjanja moje obleke, pri tem pa poljubljaš moj vrat, moje uho in me vonjaš. Kot bi se omamljal z mojo kožo me »vsrkavaš« v svoji nosnici. Potegneš mi obleko preko bokov, da stopim iz nje. Globoko zavzdihneš ob pogledu na mojo rit, ki se nakazuje skozi mrežaste nogavice. Čutim tvoje dihanje na svojem usločenem hrbtu, globoko je, poželjivo. Čutim tvoje poljube, ki drsijo po moji hrbtenici. Vroč si. Tvoji topli prsti zgrabijo joške, ki so še na varnem v črnem nedrčku. Dihaš še globlje, le da sedaj se tvojemu dihanju pridruži se moje, ki pa ga uravnavajo tvoji prsti, ki me stiskajo za nabrekli bradavički. Moje telo se zvija. Nekontrolirano si te želim. Razmaknem nogi in se primem za polico, nagnem se z obrazom proti oknu. Ukažem:« Poliži me.« Ne čakaš, predolgo sva čakala. Spustiš se na kolena in sežeš s prsti med moji nogi. Mokrota prodira skozi redke preplete mrežastih nogavic. Najprej me otipaš. Podražiš s prsti. Nagnem se še bolj, da lahko začutim vroč jezik, ki zdrsi po tkanini, ki mu še vedno diskretno preprečuje popolni stik z mojo pičko. Dihajoča z rdečimi nohti puščam sled na beli hotelski polici, komaj slišno zašepetam:« Strgaj jih.« Porineš prste skozi drobno mrežo in jih strgaš. Osvobodiš si pot do mesta, ki si ga želiš. V tišini hotelske sobe slišim paranje nogavic. Nato čutim tvoj jezik, ki išče mojo sredino. Zarineš ga vame. Zaječim. Moj krik se razleze in odbije ob stene sobe, medtem, ko ne prenehaš. Vem, da ne boš nehal. Rad mi to počneš. Rad imaš, da prihajam v tvoja usta. Da se razlijem vate, da me užiješ. Prepuščam se ti. Premikam boke v nasladi. Dvignem eno koleno in ga položim na okensko polico, medtem, ko mi tvoj jezik dela hudo. Poznaš me, veš kako imam rada. Vendar me dražiš, mučiš. Vem, da hočeš, da te prosim. In slej, ko prej bom, kajti moja naslada narašča. »Pofukaj me z jezikom«, zasikam potrebno. Bližam se orgazmu, čutiš me, kako mi stegno, katerega zgrabiš, drhti v užitku. Spustim glavo in ramena proti dnu okenske police, utihnem za nekaj sekund, nato pa kriknem v orgazem, medtem, ko se mi prsi uležejo na polico. Diham…ne nehaš…trzam, ne nehaš. Prosim te, da prideš k meni. Prosim te. Spustiš me in se dvigneš. Nebogljena sem. Pogladiš me po hrbtu z dlanjo. Čutim tvojo trdoto, ko spuščam nogo na tla. Stisneš me k sebi in ukažeš:«Sezuj se!« Stopim iz čevljev in te poželjivo pogledam preko ramena. Odpenjaš si hlače. Nimava časa za goloto, čeprav si jo želim. Z enim samim vbodom se potopiš vame, porineš prste med moje lase in jih potegneš. Čutim, kako ti paše. Izgovarjaš moje ime, mrmraš in pripoveduješ. Razmaknem nogi še malo, medtem, ko tvoja prosta dlan zdrsi na eno izmed mojih prsi. Gneteš jo in stiskaš. S prsti sežem med svoji nogi in poiščem tvojega trdega kurca. Zdrsim, do jajc. Stisnem jih. Vsakič, ko greš globoko vame. Fukava grobo, nasilno. Čutim tvoj ugriz na hrbtu. Tvojo slino. Tvoj nos, ki drsi po moji koži. Ne nehaš me grizljati. Tvoje globoko dihanje se stopnjuje, zato stisnem še bolj, ko se po tvojem telesu zapodi kri v orgazem. »Bruhneš« vame, napolniš me. Stiskam te še vedno. Sinhronično s popuščanjem tvojega užitka spuščam. Spustiš obraz na moj hrbet, objameš me z obema rokama:«Prasica si veš.« Nesramno se nasmejem:«Mhm…« Gola sediva na postelji, najini telesi sta topli. Sediš med mojimi nogami. Objemam te, nogi imam oviti okrog tvojega pasu, masiraš mi stopala, ki so edina še neogreta. Drgnem svoj obraz ob tvoj hrbet in te zasipam s poljubi. Šepetam ti… Sežem po brisači, ki sem jo prinesla iz kopalnice. Rada bi ti posušila lase, preden nadaljujeva. Zunaj grmi. Še vedno močno dežuje. Tvoja Eva

Pridi k meni

Kako dolgo te nisem videla? Čas se vleče v leta, ko mislim nate. Na tvoje prste in tvoj vonj. Se spominjaš, kako sem prvič dišala po tebi. Tisto noč me je uspaval vonj, mešanica tvojega in mojega parfuma, ki v mojem spominu reže in izvablja tihe solze, ko sem sama. Ja, zelo te pogrešam. Vse. Tvoj glasni smeh in dotike, medtem ko mi resno razlagaš spomine iz svojega otroštva. Pogrešam tvoj dotik na svoji goli koži in okus tvoje sline. Vse preveč pogrešam. Grenkoba se mi vije po grlu, ker dolgo že nisem slišala tvojega glasu. Sploh lahko razumeš, kako je, če pogreša ženska? Ja, pogrešam te. Pogrešam najino posebno ljubezen… Ampak vem, da boš prišel. Tako kot prvič. Ne bova vedela, ali bova tujca ali zlitje dveh duš. Ne bova vedela. Preveč vsega je med nama, da bi vedela. Pograbil boš mojo dlan in me odpeljal v najino sobo. V temo…. Medtem, ko odklepaš vrata, stojim naslonjena na tvojo ramo. Zdrsim s prsti do tvoje dlani, ki odklepa vrata, skupaj želim, da jih odkleneva. Skupaj želim, da vstopiva. Tiha in s pogledi v očeh drug drugega. Samo glej me. Nič ne reci. Midva že dolgo ne potrebujeva besed. Vrni se k meni. Takšen, kot si odšel. Samo vrni se. Ne premikaj se. Dovoli, da v temi z dlanmi objamem tvoj obraz. Glej me. Samo glej. Čutiš moje dihanje? Kakšno pogrešanje leži v mojih prsih, odkar te ni? Me čutiš zdaj? Ne premikaj se. Stopi še bližje k meni. Do mojega telesa. Začuti ogenj, ki ga prebada tisoče hladnih mečev v mojih prsih, ki se dvigajo in spuščajo zaradi oteženega dihanja. Čutiš to telo v črni dolgi obleki, kako te kliče k sebi, kako te vabi. Kako te zapeljuje. Zgrabi moj obraz, poljubi me. Naj začutim zdrs tvoje sline po svojem grlu. Ne nehaj. Ne zdaj ne nikoli. Naj traja okušanje tistega, kar poznam…droge…opija…samo poljubljaj me. Objemaj me s telesom. Vonjam tvojo kožo pod slojem oblačil. Isti. Še si ti. Poznam te. Poznam vse na tebi. Čakam, kako se bo razkrilo meni, tebi, nama…ne umikaj svojih ust od mene. Pojej me. Nahraniva se v želji po nama. Vidiš…še vedno sva midva. Samo midva. Ko spustiš moje ustnice me poglej. Poglej žensko v meni. Me vidiš? Ne premikaj se od mene. Zdrsni z rokami in sleci obleko z mojih ramen. Naj te zajame vonj moje kože, ki si jo imel tako rad. Vdihni me. Položi svojo glavo med moje bele prsi. Vrni se, kot se vrne otrok k materi. Vzemi jih med dlani. Napete so. Poznaš jih, veš, kako se odzivajo. Veš, kako se ljubijo. Posesaj jih. Naj se razlijem med nogami. Naj postanem voljna zaradi najine strasti. Tvoje dolgo zadrževanje me vodi k pasu na tvojih hlačah. Odpnem jih. S prsti ga poiščem. Trdega. Voljnega. Popolnoma pripravljenega… Nastavljam se. Ne puščaš me niti centimetra stran od sebe. Grabiš me za lase in porineš k sebi, slediš mi. Razmočena med nogami zašepetam:«Pofukaj me.« Eva

»PRAVLJIČARKA«

Šefe. Si želiš zgobe? Si želiš slišati, kako pripovedujem Rdeči krog? Eva je prijazna »punca« ustregla ti bo. Prišla bo. Pripravi Martini… Spustila sem dlani in žametnih črnih rokavic, razvezala usnjeni dolgi plašč in pritisnila na zvonec. Moje črno obrobljene oči so bile ujete v sloje hladne maskare in pod roko sem k telesu tiščala liste, rahlo mokre od snega. Snežinke so bile ujete tudi v moje črne kodre, ki so se lesketali na pridušeni svetlobi blokovskega hodnika, ujetega v moj parfum. Tok mojih misli je predramila ključavnica, ki je naznanjala, da boš kmalu odprl vrata. Ničesar nisem pričakovala…Bilo me je strah. Vstopiti v prostor neznanca. Dekle v meni se je balo. Vendar sem to prikrila in hipoma vzravnala ramena. Odprl si vrata in se nasmejal moji pojavi. Nerodno, neposredno. Bolj ti je nerodno, kot meni. Ampak, veš…želel si in jaz sem dobra »punca«. Vstopila sem, pomagal si mi sleči plašč. S pogledi okupiral telo. Dolga ozka črna obleka z dolgimi rokavi ni razkrivala telesa, razkrivala je le obline. Mrežaste nogavice, ki so se prikazale, ko sem se sezula in stopila na hladna tla so povzročile kratek stik v tvojih mislih, medtem ko sem dvignila pogled in stopila k tebi in vprašala. »Si pripravljen na Rdeči krog?« Spustil si roko k moji in pograbil mojo dlan. Odpeljal si me po mračnem stanovanju in pokazal, kje se lahko sprostil. Spustila sem tvojo dlan in z obema rokama zdrsnila po svojih bokih, popravila obleko in sedla. Saj veš šefe, prave ženske lepo sedimo. Nekaj časa si me gledal, hotel si nekaj reči, vendar sem te prekinila in vprašala, ali lahko prižgem pipo. Začudeno si pogledal in prikimal. Vmes sem s prsti, rdečimi nohti drsela po ženski torbici in res izvlekla pipo. Po prostoru se je razlegel tvoj smeh. Vprašal si:« Si resna, ženska, ki kadi pipo? Tega še nisem videl. » Odgovorila sem: » Ženska pipa je. Bi poskusil? Dolgo časa sem se odločala in zdaj smo tu. Pri pipi in dišečem tobaku. Vsake toliko. Saj veš, posebne priložnosti. » Rahlo neugoden položaj si prekinil in mi prinesel Martini. Nič več nisi umikal pogleda. Segla sem po kozarcu in se dotaknila tvoje roke. Postala sva prevodnika kozmične energije, ki se je razlila po najinih telesih in treščila v vsaki živec najinih teles. Nagnila sem kozarec k ustnicam. Ostal je odtis moje temne rdeče šminke. V tvoji glavi je zaplavala misel, kako prekleto erotičen trenutek doživljaš. Odtis mojih ust na tvojem kozarcu. Spustila sem kozarec k svojim stopalom. Se namestila nazaj, ko sem zaslišala tvoj sepet:« Prekleto lepo dišiš.« Popravila sem lase, stisnila med prsti list papirja in rekla:«Šefe, sedi na svoje mesto. Čas teče.« Ustregel si mi in sedel na svojo posteljo. List v moji dlani je zašumel. Stanovanje je objela neverjetna tišina, ki je slišala sam moje izdihe. Pipa je ugasnila. Zrak je dišal po dišečem tobaku s primesjo vanilje. Postal si uho. Jaz pa hrapavi šepet. Spregovorila sem: »Nisi običajen, niti sama nisem običajna. Včasih sva podobna resnici, ki jo lahko vsak napiše s svojim pisalom. Nisem še pozabila nate, občasno se spominjam vetra in kave na tisti modri terasi ob jesenskem morju. Ne premišljujem več o tebi, kot sem takrat, zdaj sem bolj tiha in še bolj sama...nekje... In kako začeti zgodbo o tej utvari, ki jo lahko ustvari samo človeška glava? Kako izpovedati trenutek, ki navdaja misli zmedene ženske? Je res prišel trenutek, ko bom spet v tej temni sobi cenene hiše ki jo bodo kmalu podrli, legla in se razprla tebi? Da, rdeči nohti in rdeče napete ustnice vedno nekaj povedo tistim ,ki znajo brati. Odklenjena vrata so bila napoved, da me čakaš. Vedno si zgodnji in čevlji, ki jih sezuješ so vedno lepo poravnani na desno in plašč skrbno obešen. Vonj cigare, ki jo vlečeš v temi, prodira v črno tkanino na mojem telesu in medtem, ko med sezuvanjem dvigujem glavo in iščem tvojo lokacijo, zaslišim trepetanje rdeče sveče v prezračeni sobi. Minil je čas, ko sem te pogrešala. Človek, ženska se vsega navadi, lepih rok in okusa izliva tudi. Obstaja pa trenutek, ko v zanosu prodiranja v moje telo, postaneva eno in ustvariva vonj, najin...ta gre v nos...zavedno. Zaradi njega se vračam, vonja po sebi, ko si ti v meni. Med slačenjem plašča zašepetam:"Ali veš, da nekatere vrste metuljev zaznajo samico 11 km oddaljeno?" Tiho vprašaš: Eva je to res? Mislim metulje? Moj pogled zdrsne z lista papirja na tvoj obraz in rečem:«Ja, res je.« Ponovno naju objame tišina. Nadaljujem…. »Moja kolena na grobi preprogi, rišejo vzorec črtic na kožo. Zadnje čase ne zrem v tvoje oči z istim pogledom. Bližam se občutku, da so to najini zadnji dnevi. Neizbežno se bližajo...plima. S prsti vlečem zadrgo tvojih hlač. Ni zbujen. Drema, polž v lupini, ki jo lupim s prsti in rdečimi ustnicami. Jezik poskuša prodreti skozi luknjico v lupino do njega, tistega, ki ga moram danes vzeti, imeti...na svojem meniju. Nepremičen me kaznuješ z mirnim dotikom po laseh, ki se razprostirajo po tvojih stegnih. Z rokami, željo, slino...grabim in dvigujem tisto, kar je v tem trenutku ustavljenega časa, najboljše na tebi. Čutim ga v grlu, ko polzi po njem moja gosta slina in zadnji odtisi rdeče šminke. Kaplje zmesi, ki lahko zaneti ogenj, padajo na moja stegna, gledajoča izpod črnega krila na mrežo nogavic. Izgine cesta, ulica, ura…ostaja samo…vonj… Cigara ugasne. Tema naju objema. Trd si, trd v mojih ustih. Gladek, čutim vsako žilo v kateri drvi kri in te dviguje, tu na mojem jeziku. Hlastno, lačno, žejna ga tlačim v usta. Izlivam se skozi mrežo najlonskih nogavic v predelu mednožja. Ja, moja pička je mokra. Stimulira me tvoja trdota. Stimulira me občutek moči. Stimulira me možnost dogodkov. Stimulira me tvoje blago izlivanje, ki ga čutim primešanega v svoji slini. Polzi skozi grlo, medtem ko zarivaš prste v moje lase in se prepuščaš mojemu tempu. Maščevalno groba sem, nisem več ista. Nekaj živalskega se prebuja v meni...zver, ki te hoče izsesati. Čutiš? Čutiš, trzanje v svojem kurcu. Kmalu boš končal, pognal boš uro naprej in svet bo spet zaživel. Slišal boš zvoke...zavohal vonje, mogoče te bo zeblo. Verjetno boš prižgal cigaro...ne boš tako kot jaz, preostanek dneva vonjal naju. Z grlom se dotikam vrha, ki bruha beli ogenj v moja usta. Bolečemu kolenu na preprogi se pridruži madež.« Spustim list in pijem pijačo. Nepremično me gledaš. Zdaj se najina pogleda pogovarjata v samo njima razumljivemu jeziku. Čutim, kako težko dihaš. Ne moreš več. Popolnoma predan mi rečeš:«Prosim, pridi k meni, samo pridi k meni.« Vstanem in stopim do tebe. Blizu. Zelo blizu. Tvoj obraz se izgubi na mojem trebuhu. Z rokami objameš moj pas in mi pridušeno zašepetaš:« Želim si te…Resno. Tako pofukano si te želim.« Z dlanmi objamem tvoj obraz in ga privzdignem. Srečaš moje oči. Prijazen pogled. Nato izgubiš dotik moje dlani, ki že sega po spodnjem delu obleke in jo dviguje. Višje in višje po stegnih, dokler ne razkrijem gole kože, zdaj veš, da ne nosim najlonskih nogavic, ampak črne mrežaste samo-stoječe nogavice. Brez hlačk. Brez vsega. Samo gola koža. Tvoj nasmeh zaduši zdrs tvojega obraza in nosu po moji koži. Vdihneš me. Čutim premik tvojih trepalnic na svoji koži. S prsti grem med tvoje lase. Dotikaš se me z ustnicami in me poljubljaš. Bolestno željan mojega telesa. Kot otrok, ki dobi novo igračo, ki si jo je dolgo želel in zdaj ne ve, kako se igrati. Dvignem stopalo na tvoje koleno. S prsti se spustiš in me razpreš. Tvoje telo oblije lava vročine, ko spoznaš, kako zelo mokra sem. Šepetaš nerazumljive besede, medtem, ko s prsti drsiš v mojo sredino. Nato začutiš mojo roko, ki išče tvoje prste in si jih nese v usta in jih vrne tja,na zdaj že stalno, mesto. Nato me zgrabiš za ritnici in greš z jezikom vame. Globoko. Silovito. V tvoja usta se razlije moj okus. Nekje daleč slišiš, da diham in da se moje telo odziva v nemiru. Izvlečeš jezik in se prisesaš na najbolj občutljivo točko in dobesedno sesaš sokove, vonjave... Nič več ne obstaja, obstaja samo moje telo v tvojem dotiku. Moja glava, ki pade na ramo v užitku. Drget mojega telesa na tvojem jeziku. Ponovno greš s prstom vame. Dvigneš glavo in rečeš:«Kakšno pičko imaš. Kot nedotaknjeno. Kot deklica...ozko, znorel bom…« Z drhtečimi prsti pobožam tvoj obraz in odgovorim:«Nadaljuj….daj…« Miren se spustiš spet vame in ponovno z jezikom nudiš užitek. Moja noga na tvojem stegnu trza v nekontrolirane »tihem« ritmu. Moji vdihi so vse globlji, izdihi vse bolj plitvi. Ničesar več ne vidim. S prsti te grabim za lase. Popolnoma se predam. Veš, samo v takšnem trenutku sem predana. Ko nimam izbire, ko se čas ustavi in se ne slišim več. Ko po mojem telesu zgrmi plaz užitka in se steče v tvoje grlo. Ko mi pride v tvoja usta. Samo takrat zares pripadam… Vendar ne nehaš…moje izlitje se nadaljuje preko tvojega grla v tvoje telo. Hraniš se. Na viru življenja mojega telesa. Drhtim. Sem pred tem, da se mi spustijo tople solze po obrazu, mehka…Nežna. Vendar ti ne bom dovolila, da me spraviš v ponovno ekstazo. Spustim nogo in se rahlo umaknem. Zgrabiš me za zapestje in povlečeš k sebi. Obleka pade po mojem telesu nazaj, ko se vstaneš. Z dlanmi povlečem tvoj obraz k sebi. Zašepetam: »Rada bi se okušala, tako kot si me zdaj ti…« Poljubim te. Na svojem jeziku začutim vse sokove, ki so se pred trenutki zlili vate. Nato se umaknem. Slišim te:«Kaj počneš? Ne delaj mi to…Pridi k meni. » Umikam se od tebe in zašepetam: »Zgodbe je konec.« Tvoja Eva

EVINA SPOVED

Vse je izginilo zaradi tebe. Moje misli so paralizirane. V ledenem objemu izziva, ki mi ga nudiš. Veš, vedno sem sovražila ljudi, ki trdijo, da ženska ljubi samo enega. Jaz sem vedno ljubila več njih. Naenkrat. Večkrat. Znova. Včasih boleče. Ker so odhajali in sem odhajala. Vendar sem znala ostati sama. Tako, kot ostajam zdaj sama z mislijo nate…. Veš. Boliš me. Si kot pesem, ki jo pesnik nosi v dnevniku pesniških misli in je nikoli ne izda. Ker te povsod vidim. Ker si prepovedan. Boli nemoč imeti. Strah, da se zanos spremeni v drhtenje telesa in željo po vedno znova… Zato. Ženska lahko ljubi. Veliko njih. Velikokrat. Zato mislim nate. Kako polziš z očmi po mojem telesu, pikasti obleki, ki jo nosim v poletni vročini. Mojih prstih, ki puščajo odtise na tvoji koži. Rada imam, da dišiš po meni.

Segretemu vinu v kozarcu. Ti v senci pod drevesom. Medtem, ko iz radia igra neka brezizrazna melodija. Moje misli so vihar, telo mirno. Tisti trenutek, ko bom odhajala bom vedela. Takrat vsi vemo. Moji lasje prekrivajo razgaljeni rameni, ko opazujem tvojo silhueto. Mogoče sem tvoja gospodinja, ki pridno pospravlja in se vsake toliko ozre in se zazre v tvoje oči. Ampak lahko odidem in me potem dolgo ni, dokler ne začutim, da si sam. To si rad. Sam. Vračam se po svoji želji, vodi me tvoja misel. Zato…ker vem, da si želiš moje pozornosti. Hočeš me zase. Igraš igro izkušenega moškega, ki lahko…pa veš, da ne moreš. Kako zelo si šibek ob meni. Kako zelo… Godi mi tvoj pogled. Tvoje roke, ki listajo neki lokalni časopis. Spremenil si me. Postala sem ranljiva. Vsak moški žensko spremeni. Erotično si me podredil. Želim biti vodena s tvojimi rokami. Se spominjaš, kako si segel po mojem telesu. Rekel si, da dišim po cenenem milu. Da me ne moreš izpustiti, dokler se ne izpustim sama. Daješ mi svobodo, priklenila me je tvoja žalost. Ljubim tvojo žalost, ki jo tako spretno skrivaš. Nočem, da me fukaš. Nočem biti psica. Hočem, da me ljubiš. Tu. Ko segam z rokami po gobici za pomivanje posod. Ko teče hladna voda po mojih prstih. Sezi z rokami pod mojo obleko. Stisni se k meni. Zadnjič je. Vdihni me. Skozi poletno vročino vdihni mojo kožo, skozi svoje prste. Daj, ljubi me. Tako sem nežna. Ne bom se premikala. Opravi vse, tako kot sam želiš. Mirna bom, ko me boš v navalu strasti zagrabil za vrat in se zarinil vame. Moje roke bodo stisnile umazani krožnik v roki. Voda bo nehala teči. Skozi okno se bom zazrla v žareče sonce na polju. V ptico, ki kroži nad travnikom. Ljubi me. Daj. Ne umikaj se. Zgrabi moje prsi in me usloči proti pomivalnemu koritu. Vzemi me. Vem, da me sovražiš v tem trenutku, ker ti vse dovolim. Sovražiš moje popuščanje, sovražiš moj vonj na sebi. Sovražiš izlivanje vame. Daj…ljubi me…samo ljubi me… Jutri me boš pogrešal. Slišal boš jutro. Ista ptica bo krožila nad travnikom. Isti časopis bo na mizi. Vse bo isto. Le midva ne bova…Ti boš sam. Jaz sem samo ženska, ki lahko ljubi več njih. Tvoja Eva.

Pod kožo

Zlezel si mi pod kožo. Po krvi se vališ in greješ moje telo. Mislim nate, ko se odevam v svilo, dišavim s tvojim najljubšim vonjem i obuvam v črne salonarje. Ko zaklepam vrata in se podajam na ulico. Kurba. Vsaka ženska je kurba nekoga. Tvoja kurba. Vonj cigare in drage moške kolonjske vode se grobo zaletava v moje nosnice, ko vstopam v tvoje kraljestvo. Najino neobičajno razmerje domuje samo tukaj. Drugače se ne poznava. Sva ljubimca. Sva tujca na tako malem svetu, ki se imenuje ljubezen. Drsim s prsti po tvojih laseh. V mraku odzvanja tvoj glas, namenjen tujcu, na drugi strani telefonskega valovanja. Z roko polziš po mojem stegnu, ko se sklanjam k tvojemu kolenu in ti odpenjam zadrgo. Čepim pred teboj, moj bog med bogovi! Jemljem te med prsi in v usta. Slinim se po tvojem božanstvu h kateremu me vleče, kot vernika k bogu. Medtem, ko te ljubim z jezikom in usti se raztapljam in cedim. Moja mokrota je sorazmerna s tvojo trdoto. V tem sva si ista. Sinhrona. Usklajena. Hočem, da veš, všeč mi je, ko me ne opaziš. Ko trzaš in poskušaš kontrolirano govoriti. Ko z gibi telesa slediš mojemu sesanju tvojega kurca. Vem, da imaš to rad. Vem, da imaš rad, ko se odmikam in te gledam v oči, potem spet sesam in ližem nabreklo glavo, ki bo slej ko prej brizgnila serum življenja. Na moja bela prsa. Še vedno sem z vami, vaša Eva

piano

Občutka, ki ga nosim v sebi, ko grem k tebi, ne morem opisati. Samo čutim.
V grlu težo, hrepenenje po bližini tvoje bližine. Sili me v smeh. Sili me v jok. Sili me k dotikanju mojega telesa z istim ritmom, kot ga imajo tvoji prsti, medtem ko čakam zeleni znak ceste, vodi me k tebi rdeče čipkasto spodnje perilo. Zate.

Vedno je isto, ne mine. Čas se ustavi, moje misli pred teboj, medtem ko mešaš pijačo zame, potujejo enakomerno po tvojem obrazu. Iščem znake, črke, navodila kaj storiti. Ker hočem vse, ker hočem stisniti tvoje prste med moje in preplesti svojo slino s tvojo.

Mirujem. Kuhaš. Praviš, da rad kuhaš meni. Srkam hladno pijačo, poslušam tvoje gibanje. Odpnem srajco, vroče je. Avgust se bliža k svojemu koncu. Izdihuje zadnje dihe večerne sopare, ki puhtijo iz vročega asfalta, tam spodaj pod malim balkonom. Mesto je hrupno, sirene in ti.

Tvoja brada, res jo imaš. Tokrat točno tisto, ki izvabi iz mene divjo žensko, ki si želi hlastati, presti in se drgniti s telesom ob tvoj obraz. Moja mehka koža, ki jo reže tvoja brada. Duši me želja po tebi. Tako zelo si mi pristno prepovedan. Pogoltnem še en požirek in mirno čakam na postrežbo, mojega glavnega kuharja. Glasba, ki si jo sprostil v prostor vsebuje saksofon. Jazz. Veš, da ga ljubim. Počutim se klišejsko, ampak občutek mi je všeč. Prežema me toplota in moje grlo se pridružuje roki, ki spusti kozarec, enostavno, ga ni sposobna več držati. Zrem vate.

Polagaš krožnik finega lahkega obroka na mizo in mi doliješ vina. Smehljaš se. Vabiš me k hrani. Siliš me k kuharskemu dvoboju. Tiho te spremljam z očmi. Povsod. Tudi, ko glasba utihne in rečeš, da mi boš ustregel, sedeš h klavirju in igraš. Zame. Ta večer si zame z menoj… Siliš me k norosti.

Predno nehaš igrati, ti s prsti sežem med lase. Moje telo, razpeta srajca vse je tako blizu tvojega obraza. Igraš, tvoje oči so priprte. Manjka ti samo še cigara in bi bil, kot »fantom« iz starih ameriških črno-belih filmov. Zarinem dlani pod tvojo razpoko obleke, vse do prsi, kot mačka, ki elegantno brusi kremplje v novo pohištvo. Tipke na levi strani klavirja utihnejo. Čutim tvojo dlan, kako potuje pod moje krilo, preko mojega stegna, vse do roba perila namenjenega tebi, danes, zdaj, tukaj …

Tako zelo si želim, da me vzameš.

Odidem k mizi, želim si, da ne nehaš igrati. Slačim srajco, tanek material drsi z mojega telesa in poljubi tla. Hladen veter poliže moje telo, ki je napeto kot strune v rokah najboljšega flamenko kitarista. S prsti si razpnem vezi, ki držijo prsi na varnem. Slečem krilo. Ukazujem ti, da ne glej. Ukazujem ti, da igraj … Ležem na mizo. Moj hrbet se lepi na podlago…Vročina ne popušča.

Glasba utihne in ni več luči.

Nimam časa. Tvoj jezik je v mojem popku, njegov hlad čutim vse višje in višje. Moji bradavički nista trdi, vendar lizi tvojega jezika hitro spreminjajo stanja. Zvijem se. Med mojimi nogami se sproščajo sokovi naslade. Tebe, tvojega kuhanja, tvojega igranja. Tvojega nedolžnega vonja. Vsega kar si ti. Grabiš z dlanmi moje prsi, grizeš, nežno poljubljaš… grabim z rokami pas tvojih hlač in ga hočem spustiti na plano. Rada bi ga videla, čutila. Vonjala kako se rosi na samem vrhu, kako še bolj raste pod mojimi prsti. Zato ga grobo stisnem. Želim si te kaznovati. Rada bi, da me prosiš. Jezna sem, ker dolgo nisi bil v meni. Pogrešala sem te. Kako zelo se spominjam polnjenja moje pičke. Tvoj je poseben. Prilagaja se mi. Mokra sem.
Diham ti v uho. Šepetam. Stisneš me k mizi in razmakneš moje hlačke. Otepam se, rada bi še malo tvoje bližine. Prepozna sem. Zarineš se globoko vame. Zaprem oči. Moje dlani iščejo tvoji dve ritnici, ki sodelujeta pri najinem fuku. Ne ločuješ se od mojih ustnic. Ljubkuješ jih, grizeš. Fukaš me. Spet sva midva. Poznam tvoje telo, vem kako dolgo boš trajal. Vročina gori skozi moje telesne dele. Hudo mi je, tako »pašeš«. Cvilim po še. Nato te ustavim. Za trenutek, ko bi rada, da me pogledaš v oči. Nato bi rada, da počasi nadaljuješ. V meni.

Želim si, da me zapišeš v spomin. Zjutraj, ko se zbudiš, me ne bo več. Ostal bo samo vonj mojih las na tvoji blazini. Moj vonj na tvojih rjuhah…. tvojem telesu, tvojih prstih….moji odtisi na tebi.

Eva