Pot domov ... in nazaj

Vozim se domov z najinega zmenka. Razgreta, zrajcana, v mislih se še vedno utapljam v tvojih očeh, ki so me požirale v zapuščenem lokalu sredi ničesar. Kako si me gledal, kot bi me hotel prav tam sleči in zlizati, zgnesti, pofukati s svojim trdim kurcem, ki se je dvigoval pod kavbojkami. Ja, videla sem, kako pohoten si že od samega pogleda na kratko krilo in mrežaste nogavice, pod katerimi so se moje zagorele noge izzivalno prekrižale. Nalašč, da so ti odstrle le delček tega, kar bi te lahko čakalo. A ti nisem dala tega veselja. Ne še, nikomur ne dam že na tretjem zmenku. Počakaj, da boš razgret do vrelišča. Trpi še malo, potem bo slajše, veliko slajše. Nekoč…

Iz misli na tvoj poželjiv pogled me vrže zvonjenje telefona. Vibrira mi med nogama, kjer ga imam vedno, kadar vozim. Ne da bi pogledala vem, da si ti. Utišam radio in se oglasim.

»Kje si, lepotička?« me vprašaš, čeprav veš, da drvim po avtocesti, čim prej bi rada bila doma, šla v kopalnico, pod tuš in se potešila ob misli nate.

»Vozim,« sem kratka. Pogoltnem slino in vpijam tvoj glas. Hripav, kot da še vedno sediš poleg mene in se mi pustiš zapeljevati.

»Vozi po desnem pasu. Po predpisih,« rečeš tiho. Hočem te vprašati, zakaj, a me prekineš:«Poslušaj me … sodeluj.« Namuznem se, hladna klima, ki mi piha med nogama, me mrazi, a ne toliko kot tvoj raskav glas. S prehitevalnega zapeljem na vozni pas, preklopim na prostoročno telefoniranje in te poslušam.

»Božaj se. Počasi… dvigni krilo in razširi nogi.« Tvoj šepet odmeva po kabini. Ubogam te. Z očmi, uprtimi na cesto, a z mislimi pri tebi, sledim tvojim navodilom. Z desno roko drsim po notranji strani stegen do roba samostoječih nogavic, katerih obris si zaznal skozi krilo še pred nekaj minutami. Dotaknem se kože. Potna sem, a me zmrazi, ko mi zaukažeš:«Odmakni hlačke … razmakni jih in se božaj…« Kot v transu storim, kar mi rečeš. S prsti sežem pod črne tangice in se dotaknem kože. Za trenutek kot da pozabim na cesto in si predstavljam, da si z glavo med mojima nogama.

»Se božaš?« Vprašaš.
»Mhm,« izdavim.
»Na kaj misliš?«
»Nate … predstavljam si, kako me ližeš…,« rečem, ko drsim po vroči muci.
»Kako te ližem, prasička?«
»Tako … dobro. S celim jezikom prodiraš vame. Paše mi…« Besede kar kipijo iz mene, ko se igram z nabreklim ščegetavčkom. Mokra sem.
»Poliži si prste in povej, kako dišijo,« mi ukažeš. Ponesem jih k ustnicam in posesam. Sladkoben okus mi napolni usta. Polglasno cmokam, ko se okušam. Nalašč. Zastokaš.
»Sladka je … sladka sem. Zaradi tebe. Sladka, mokra, potrebna. Hočem te,« rečem in s prsti počasi drsim vase. Koncentriram se na cesto in boke pomikam naprej, nazaj, naprej, nazaj … valujem na sedežu in mislim nate. Slišim svoje glasno dihanje, ki skorajda preglasi brnenje motorja. Čutim, kako mi pod bluzo otrdevajo bradavičke. Škoda, ker nimam dveh parov rok …

»Si še tam? Te še ližem?« vprašaš, čeprav vem, da slišiš, kako sopem.
»Še,« šepnem in si prste zarinem do konca v vlažno votlino. Ostanem tako in se prepustim tresenju avtomobila, ki ga vodim proti domu. Hitreje ko vozim, bolj čutim vsako brazdo na cesti. Počasi premikam prste v sebi tako, kot vem, da me spravlja ob pamet.

»Predstavljaj si, da te fukam … kako si želiš, da te… povej, kako?« me dražiš.
»Hočem, da me v stoje … prav tu, ob cesti, kjer bi se zdajle ustavila. Zapeljala bi v gozd, stopila iz avta in ti bi me naslonil nanj. Od zadaj bi me napičil, brez predigre, preveč sem že zrajcana … Želim si te…« stokam, ko si predstavljam, kako bi me porival ob avto z vso strastjo in močjo, ki ju premoreš.
»Hočeš, da sem grob?«
»Ja. Na silo me daj.«
»Bom. Pritiskam te ob avto in se zarivam vate… tako mokra si. Kje imaš prste, packa? Se rajcaš?«
»Ja. Igram se s prsti … to so tvoji prsti, z njimi iščeš mojo pičko, ko me nabijaš od zadaj. Samo midva sva v gozdu, samo midva…«

Cesta pred mano se spreminja v vlažno gozdno pot, avtomobili, ki drvijo mimo mene, so drevesa, ki naju opazujejo v prvinskem gibanju. Zdaj se s prsti porivam hitreje. Zadržujem orgazem. Še te hočem slišati…
»Razširim ti noge in te nabijam nase, muca moja, in ti mi posodiš svoje prste … skupaj te fukava tako kot hočeš, grobo, divje … daj … pomagaj nama… kje imaš prste?«
»V meni so… štiri prste imam v sebi, mokri so…«
»Ti prihaja?«
»Ja.«
»Kaj ti delam, da ti prihaja?«
»Tako dobro me fukaš, tako dobro … tako te čutim, noro je… še te hočem, daj me…« Nepovezano jecljam, izgubljam razsodnost. Na prvem izvozu zapeljem s ceste in ustavim ob robu.

»Vodi me do konca,« izdavim in počasi premikam prste v sebi. Govoriš mi, kaj mi delaš v tistem gozdu ob tem avtomobilu … govoriš mi, kako drsiš vame in iz mene in mi na pol slečeni raziskuješ telo, ki si ga jemlješ. Govoriš mi, da so moji prsti tvoj nabrekel tič in da so moji sokovi tvoja slina, ki jo raznašaš po meni. Govoriš mi, da sem tvoja muca, tvoja prasička, tvoja pohotnica. Govoriš mi, da me boš nekoč tako pokavsal, da mi bo žal, da ti nisem dala že prej. Govoriš mi, naj zaprem oči in pomislim, kakšen je občutek, ko si trd kot kamen v meni in me pritiskaš ob razbeljeno pločevino.

»Si?« sopé vprašaš, ko slišiš moje glasno stokanje. Nič ne rečem, ne pridem do sape, ko mi telo preplavi orgazem. Na drugi strani telefona slišim tvoje dihanje. Ti prihaja skupaj z mano?

V smehu se posloviva. Naslonim se na sedež in lovim sapo. Prste ponesem k ustnicam in jih poližem. Zdi se mi, da te vonjam. Želim si te. Zdaj še bolj. Pogledam na uro. Pomislim … nisem še toliko pozna, da ne bi mogla …

Vžgem avto in zapeljem proti naslednjemu izvozu. V smeri, iz katere sem prišla. Spotoma ti pošljem sms. K vragu, principi.


pika

Navidezni sestanek

»Pridi na kavo«, zavibrira tvoj sms. Na tihem sem ga pričakovala. Vem, da si danes po dolgem času v pisarni. Dolgčas ti je med vsemi kupi papirja, ki se ti jih ne ljubi lotiti. Na hitro ošinem svojo podobo v ogledalu na hodniku, kjer si me ujel s povabilom. Kavbojke, majica in športni čevlji. Nič kaj poslovna nisem na ta deževen dan. Ti bom všeč tudi taka? Popravim si lase in šminko, pogledam na uro. Sredi delovnika je. Bom lahko? Šefu povem, da hitim na sestanek. Saj tako ne ve, kaj delam, nikoli nič ne sprašuje, zaupa mi. Bežno pokima; je sploh slišal, kaj sem rekla? Saj je vseeno Telo mi preplavlja vznemirjenje. Veselim se, da te bom spet videla.

Najavim se na recepciji in čakam, da prideš pome. Vratar me sumničavo gleda. Kot kakšna frklja sem v petkovem jeansu. V zadregi se izogibam njegovim pogledom in oči upiram v dvigalo, iz katerega stopiš. Nasmejan kot vedno, s tisto iskrico v očeh, ki mi govori, da si me vesel. »Pridi,« rečeš in me nežno pobožaš po hrbtu. Naježim se; mislila sem, da me je po tolikem času minilo, a se motim. Tvoja bližina v dvigalu mi izvablja rdečico na lica, v zadregi čakam, da vožnja mine.

Izstopiva v najvišjem nadstropju, kjer je tvoja pisarna. Zlijeva se z vrvežem na hodniku, mimogrede tajnici naročiš dve kavi Ko stopiva v pisarno, mi ponudiš stol nasproti svojega. Sediva in se nekaj trenutkov le gledava. »Lepo, da si prišla,« rečeš in me prodorno motriš. Izdavim nekaj kot »ni problema« in se izgubljam v tvojih temnih očeh. Očala ti pašejo, pomislim, a ne rečem nič. Tajnica prinese kavi. Vstaneš in ju prevzameš kar na vratih:«Bom jaz postregel. Prosim, ne vežite mi telefonov in ne motite naju,« ji naročiš. Ubogljivo pokima in zapre vrata. Slišim, kako odložiš skodelici na omaro in tiho obrneš ključ v vratih. Požrem slino.

V tišini se mi približaš od zadaj. Nekaj trenutkov čutim le tvojo toplo sapo na vratu. Vpijaš vonj moje kože, parfuma, globoko dihaš, ko položiš dlani na moja ramena in jih nežno gneteš. V tišini zadržujem sapo. Nežno me potisneš naprej, da se z rokama oprem ob rob mize. Sežeš mi pod majico in si utreš pot do tankega modrčka, pod katerim se napenjata bradavički. Božaš ju skozi tanko tkanino. Na vratu čutim tvoje vlažne ustnice, v ušesu mi odzvanja tvoje pritajeno dihanje. Odpneš modrček in grobo zagrabiš prsi. Lovim sapo, členki mi pobelijo. Nekaj minut traja tvoja igra, ob pamet me spravljaš, ko mi v uho šepetaš, naj bom pridna, naj bom tiho, naj se ti prepustim. »Vstani,« rečeš nato. Ubogam te. Od zadaj mi odpneš kavbojke. Padejo na tla, hitro se sezujem in stopim iz njih. Čutim, da si ogleduješ mojo ritko. Ti je všeč, prav takšna, v rdečih tangicah, ki jih zgolj razmakneš, da si utreš pot v mojo pičko? Potisneš me s trebuhom na mizo, zakoplješ prste v belo kožo in jo gneteš, da pordeva. Ližeš se z mojo ritko, ki se ti boči v obraz in na njej puščaš odtise.

Sedeš na stol in si olajšaš delo. Razširiš mi noge, nemočna stojim široko razkrečena pred tabo in se s trupom lepim na mizo, ko v mojo vročo, mokro pičko zarivaš jezik in prste. Hkrati. Ugriznem se v ustnico, da zadušim stokanje, ko me divje fukaš s prsti. Suvam proti tebi, ti pa me s prosto roko ustavljaš. Hočeš voditi igro, na svojem terenu si, všeč ti je, da sem tvoja gostja in igram po tvojih pravilih.
»Daj mi kurca, pofukaj me,« te šepetaje prosim, ko mi na robu užitka privzdiguješ boke, da si z jezikom lažje utiraš pot vame. Prosim te, a mi ga ne daš, dokler nisem tako mokra, da se mi cedi med nogama na tvoje ustnice in veš, da si te res, res želim. Takrat me potegneš nase. Nogi razširim okoli tvojih in primem tvojega trdega, žilavega kurca, o katerem sem sanjarila vse odkar sva se zadnjič videla. Nabijem se nanj. Oprem se ob stranici stola in te fukam. Tokrat jaz vodim igro. Nasajam se nate, silovito, gledam dol, kako izginjaš v meni s hitrostjo, ki jo sama določam. Rada bi se dotikala svoje razbeljene pičke, a mi neudobje položaja tega ne dopušča. Primem te za roko in jo popeljem k njej; s sredincem jo masiraš, ko se nasajam nate, in ližeš pot z mojega hrbta. Čutim, da me odnaša. Mastne, po meni dišeče prste mi porineš v usta, da bi zadušil stokanje, ki ga povzročaš. Tako trd si, tako se prilegaš vame, name. Čutim, da si tudi ti na robu, noge me bolijo od silovitega nabijanja. Za trenutek upočasnim gibanje, a ti ga ne želiš. Vstaneš in me nasajeno nate grobo potisneš na mizo. Kot podivjana žival se zarivaš vame. Izgubljam pamet, prihaja mi, ko me zgrabiš za lase in potegneš nazaj ter mi v krčevitem orgazmu sesaš jezik. Pritiskaš me ob mizo, a bolečine ne čutim. Čutim le, kako utripaš v meni in se najina orgazma tako čudovito dopolnjujeta…

Oblečeva se in v tišini spijeva kavo. Nenadoma se počutim kot dekle na klic. Vstanem, se oblečem in hočem hitro oditi. A me prestrežeš. Objameš me in nekaj trenutkov držiš ob sebi. Čutim, kako ti razbija srce in takrat vem … še kdaj pridem na sestanek…

pika

Želim si te

Ne moreš si predstavljati, kako si te želim. Med bolečino in vročico, med željo in njenim zatiranjem niham, ko pomislim nate. Vselej, ko zaprem oči in te podoživljam, se zdrznem. A se nočem zbuditi. Ne. Hočem te sanjati, hočem te želeti, hočem upati. Čeprav morda zaman. Vendar je prijetno, greje me že misel na naju, miri me občutek, da si tam nekje in si me želiš vsaj tako noro kot si jaz želim tebe. Ugibam, na kaj misliš prav v tem trenutku. Na moje ustnice, ki se prižemajo na tvoje? Na moj jezik, ki drsi po tvojem vratu in preko prsi do trebuha, kjer se igra s tvojo toplo kožo? Misliš na moje roke, ki ti nagajivo segajo pod majico in vpijajo potne kapljice, ki jih povzroča želja? Misliš name? Ne odgovarjaj, vem… Čutim te, čutila bi te tudi če bi bil na drugem koncu sveta. Tako si te želim, da te sanjam, da pišem tvoje ime na koščke papirja, ki jih sproti trgam in mečem v smeti kot nikoli uresničeno željo, ki jo želim potisniti v pozabo … a jo vendar vedno znova vlečem na dan. Tvoje oči me spremljajo po kotičkih sobe, v kateri iščem skrivališče pred resničnostjo, zavetje pred neizpolnjeno željo. Tvoj glas me boža nekje iz daljave in šepeta moje ime skozi sočne ustnice, ki so le bežno okusile sladko skrivnost. Čutiš, kako drhtim? Čutiš, kako si te želim, vedno znova in znova?

Predstavljam si minute, ki jih deliva. Ukradene trenutke, ko se skrivnost spremeni v resničnost in sanjarjenja prebudijo v sončen dan. Predstavljam si tvoje ustnice na svojih, tvoje prste na svojem telesu, raziskujoče še neodkrito, nedotaknjeno. Iščoče potrditev, da je moja želja pristna. Predstavljam si… tebe in sebe kot eno. Naju. Mižim in naju opazujem skozi trdno zaprte veke, kako loviva lastni senci. Nedosegljivo postaja dosegljivo, pa se znova izmakne. Slutnja dotikov, namig poljuba, želja združitve... Prihajam ti nasproti, ti pa se mi umikaš, čeprav segaš po meni. Si želiš? Si želim? Bova? Zmoreva? Gledam te, a mi uhajaš nekam v prihodnost, pred katero zatiskam oči. V njej ni več tebe in ni več naju. Je le spomin, potisnjen v majhen kotiček srca, kjer počasi ugaša. Prihodnost, ki se je zavedava, a je ne priznava. Nekoč se bo zgodila. Se bom takrat na to, kako zelo sem si te želela, spomnila z nasmehom ali v solzah?

pika