Ključ

"Pogrešal sem te," preprosto reče in se z roko sprehodi skozi moje lase. Drhtim od želje, da bi se dotaknil moje kože. Koliko časa se nisva videla ... celo poletje? Temne oči begajo po mojem obrazu, hočejo odkriti, če se je kaj spremenilo; je kakšna gubica več, so lica zagorela od vročega avgusta, so na koži sledi soli, ki jo je na meni puščalo morje? Je moje telo še tako mehko in voljno kot je bilo, ko sem se nazadnje privila k njemu in sva skupaj utripala v spomladanski noči? V svojih laseh poiščem njegove prste in jih zapletem med svoje. Skozi stik prstnih blazinic se prenese spomin, kri zavre in v zardelem nasmehu obarva lica. Tista noč...

"Vrni mi ključ," sem skušala biti resna, ko sva v hotelskem lobiju sedela med zadnjimi gosti. Prijetno omotična sem uživala v njegovih pogledih, ki so mi odpenjali gumbe na bluzi, dvigovali krilo in trgali samostoječe nogavice. Vino mi je dajalo pogum, postajala sem predrzna, take me verjetno ni poznal, spogledljivka sem mu v dvoumnih besednih dvobojih vračala dvojne porcije. V trenutku, ko je z moje strani mize vzel ključ moje sobe, sprva nisem trenila, čeprav mi je njegov pogled povedal, da je zaznal krč, ki je za hip uklenil moje telo. Kričeča želja, ki jo je stopnjeval cel dan, je dosegala vrhunec. Kdo bo odklenil vrata? Med nogama me je ščemelo, vlaga se je vpijala v hlačke, bala sem se, da ne bodo zadržale moje pohote. Nemirno sem se presedla in še naprej igrala upornico:"Vrni mi ključ, slišiš?"

"Vzemi si ga." Nagnil se je čez mizo in se mi približal, toliko da sem na obrazu čutila njegovo sapo. Dišal je po vinu. Po preveč vina. Tako kot jaz. Za pogum, za sprostitev, za vzdržnost ali za vzdržljivost? Na kolenu sem pod mizo začutila njegovo toplo dlan; ko je zatipal rob nogavic, mu je v lica bušnila kri. To ni bilo zardevanje iz zadrege, ampak stopnjevani naval želje. Z enim prstom je drsel okoli čipkastega roba, s prosto roko si je podprl brado in me gledal naravnost v oči. V zadregi sem umikala pogled. Nikoli ga nisem zdržala, njegovega že ne, to ni bil eden tistih pogledov, ki ubijajo zgolj zaradi lepe modre, črne ali zelene barve. On je gledal drugače. Njegov pogled se je hranil z mano in me počasi načenjal vse do živčnih končičev, ki so vzburjeno poskočili vsakič ko je priprl veke in mi molče povedal, da me hoče imeti. Nervozno sem prekladala prazen kozarec po rokah, želela sem si, da bi bil bar še odprt in da bi lahko naročila novo buteljko, nenadoma sem se ustrašila njega, sebe, tega, da je bilo tako popolno, predvsem pa zavedanja, da tudi vse, kar sledi, ne more biti manj kot popolno. Plačal je in mi ponudil roko. Lahko bi ušla. Pa nisem. Tokrat ne. Tudi ključa mu nisem več skušala vzeti. Naj vodi igro.

Zdelo se je, da se dvigalo celo večnost vzpenja proti vrhu hotela. V njem sva bila sama, brez vmesnih postankov in nepovabljenih gostov, nihče ni prekinil dolgega poljuba in nihče umaknil njegove roke izpod mojega krila. Prsti so se igrali z mojo nabreklo pičko, prisesal se je na moj vrat s svojimi arogantno zavihnjenimi ustnicami. Čez ramo sem opazovala najin obris v ogledalu. Moje dlani so se krčevito oklepale njegovih ramen, njegova roka je v simulaciji fuka izginjala v mojem mednožju. Kako izgleda moja pička v njegovi dlani?

Pijana od želje sva se opotekla do sobe na koncu hodnika, ključ zanjo je držal v levi roki, z desno me je grabil za rit, "pridi, greva, dajva," mi je šepetal v uho, ko je neučakano odklepal vrata. Daj. Odkleni že. Odkleni me.

Znašla sva se v predsobi. Na tleh salonarji za naslednji dan, na obešalniku kostim, na mizi prižgan prenosnik, poln novih sporočil. Nepomembno. Grobo me je prijel za ramena in potisnil ob steno. Vznemirjeno sem mu ponudila ustnice v poljub, sprejela njegov jezik, zdaj že znanega okusa, in se prepustila ščemenju, ki so ga prekinjali le zvoki odpetih pasov... sezuvanja čevljev... glasnega sopenja, stokanja, združevanja, pa spet razdruževanja vlažnih ustnic, ki so otekale od poljubljanja. Bluza, sploh ne vem, kdaj jo je odpel, sem jo morda jaz, je padla na tla, prsi kot da mi je hotelo raznesti. Prisesal se je nanje, pihal v otekle bradavičke in tiho stokal, ko so otrdevale v njegovih ustih. S kolenom mi je razširil stegna in zarinil prste vame. Mrazilo in kuhalo me je hkrati, pritisnjena na hladno steno v samih nogavicah sem zakopala prste v njegove lase in ga vodila do vrelca. Od moje pičke je kapljalo, ko jo je počasi obliznil. Fak. Biti pofukana z jezikom in umreti... Nekontrolirano sem pritiskala njegovo glavo v svoje mednožje, tako dobro me je nasajal, gledala sem ga, z jezikom v sebi se mi je zdel tako nemočen, ubogljiv, na vsak moj zvok se je odzval malce hitreje, malce globljle, prisesal se je na mojo pohoto in me od zadaj prižel k sebi, da je bil stik najinih teles še tesnejši. Zdaj se je premikal le še njegov jezik, telesi sta mirovali, čakali na eksplozijo, ki je prihajala iz trebuha, iz ledij. Prišlo mi je na njegove ustnice, tako silovito, da so mi klecnila kolena.

Obmirovala sva, a le za hip. Dvignil se je in mi s poljubom prenesel okus po meni. Še vedno sem utripala, ko me je roko povedel k svojemu oteklemu tiču. Grobo me je potisnil na hrbet na tla in se z enim sunkom zarinil vame. Prostor je polnilo glasno dihanje, tleskanje teles, v zraku je bila dolgo zatajevana strast, ki se je tisti dan kopičila z eksponencialno hitrostjo. Skozi možgane so mi v sunkovitem navalu vnovičnega užitka drvele podobe ... sprejem ... kava z njim... pavza, kosilo, prikriti pogledi ... klepet na hodniku, poln neprisiljenega, a nujnega dotikanja rok, ramen... večerja, umikanje oči, pa spet vračanje... in potem pijača, dve, tri ... njegov pogled, topel, a vedno bolj iščoč in neizprosen... njegove roke, močne podlahti, ki so me sedaj prikovale na tla... On, ja, on!
Vrnila sem se v trenutek, prisesal se je na moj vrat in norel v meni v dolgih, krčevitih sunkih. Za hip sem pozabila, ali si je nataknil kondom, a mi je močan orgazem znova zameglil razum. Zagrizel se je v moje ustnice in utišal svoj krik, pa mojega...

Ležala sva na tleh in v tišini spomladanske noči bežala vsak v svoje misli. Z balkona je vela hladna sapa, pripravljalo se je na nevihto. Vstal je in odgrnil zaveso. Svež zrak je odnesel vonj po nama. Ni mi bilo všeč, hotela sem vdihavati, vpijati sleherni atom te noči. Obrnila sem se k njemu in ga nežno poljubila, roka mi je samodejno zašla na njegove prsi. Vse, česar prej nisem utegnila zaznati, sem sedaj odkrila na novo. Hrapavo kožo rok, čvrst trebuh, ki ga je popolno dopolnjevala črta dlak, izginjajočih tam, kjer se je začenjal bočiti mogočen ud. S poljubi sem se počasi prebila do njega in ga zajela v usta. Dišal je po meni, trd, gladek, pripravljen na moje ustnice, ki so ga počasi srkale vase...

"Tudi jaz sem te pogrešala," rečem, v zadregi, moj glas je zamolkel, hripav, mešanica želje in skomin drsi po suhem jeziku in ga počasi vlaži. Želja po poljubu se s svetlobno hitrostjo zlije skozi telo, požrešno se mu vržem okoli vratu in mu zarinem jezik v usta. Presenečen je, a le za hip. Stisne me k sebi, skorajda premočno, zalije me vonj po njem, edinstven in nepozaben, ter znova prikliče spomine. Hočem jih obuditi, ne glede na vse bi rada znova in znova in znova... "Pojdiva," rečem in se nasmehnem njegovemu pomenljivemu pogledu. Kam? Ne vem, kam, nekam pač, kjer bova skupaj. Vse ostalo je ta trenutek nepomembno...

pika

Slutnja

Tiho je vstopil v stanovanje. Slutil je, da ni sama. Vedel je. Vedel je že dolgo, a je čakal na pravi trenutek. Na tega. Stanovanje je bilo temno, bledo ga je osvetljevala le polnočna mesečina. Tišina. Skorajda smrtna, le na drugem koncu, tam, v spalnem delu, pritajen zvok. Glasno dihanje je izdajalo veliko skrivnost. Prasica!

Stopil je za režo priprtih vrat in očem ponudil pregrešni prizor, ki si ga je dotlej le predstavljal. Bo spodaj? Zgoraj? Bo klečala pred njim in ga goltala? Jo bo nategnil v rit ali bo morda ona njega, da poteši radovednost, kako bi bilo, če bi imela nabreklo mednožje in prednost močnejšega?

Ležala je na hrbtu, v poltemi so se bleščale jeklene lisice, s katerimi je bila priklenjena na stranico postelje. Razkrečena mu je ponujala pogled na pičko, vsak milimeter je poznal... progo dlak, le toliko, za obliko in vtis so se risale do začetka reže, ki jo je tako rad razpiral s prsti, z jezikom... Za trenutek je zaprl oči in se spomnil njenega okusa... sladkobnega... obliznil je suhe ustnice in se zadržal, da ni vstopil v prostor, ko je ljubimec pokleknil med njena kolena in zalizal v mehko meso. Glasno je zastokala, lisice so zarožljale, ko se je nagonsko skušala rešiti iz oklepa in nohte zakopati v njegove lase. Njegove! Še bolj ji je razkrečil noge in se prilepil nanjo. V ogledalu nad posteljo je odsevala njena rosna pohota. Čutil jo je, za priprtimi vrati se je spremenil v ljubimca in jo jedel. Otrdeval je, tič mu je silil izza roba tankih poletnih hlač, srce mu je divje razbijalo, ko je skušal prizor sproti potiskati v pozabo. Všeč mu je bilo, kar je videl. Drugi jo je porival in to ga je vzburjalo. Sranje.

Njen obraz se je pačil v užitku sprejemanja. Vodil jo je do roba in nazaj, spreten, sveže meso, občasna in začasna skrivna dopolnitev. Več si ne bi upala, kurba nezvesta, preveč ji je pomenila varnost preverjenega. Cedila se je na rdečo satenasto rjuho, potna od sladostrastnega zadrževanja konca, in krčevito stiskala ujete pesti. Nemoč ji je preprečevala, da bi dokončno podivjala. Obdeloval jo je z jezikom, s prsti, z vibratorjem, ki ga je našel v nočni omarici, z vsem hkrati. In se umaknil, ko ji je skorajda začelo prihajati. Dober. Zna. A kaj čuti ona, ko se zvija pod njim? Je slabše, enako dobro, bolje ali popolnoma neprimerljivo?

V opazovanju je otrdel do meje znosnega; odpel si je hlače in pustil, da so zdrknile na tla. Osramočen, ponižan, a vzburjen hkrati se je začel dotikati.

Ljubimec se je dvignil in pokleknil nad njen obraz. Počasi se je zarinil med sočni, živo rdeči ustnici, ki ju je znala tako dobro stisniti, okleniti moškost in jo voditi do odrešitve...Gledal ju je, njega, kako izginja med njenimi ustnicami, njene priprte oči, ki so spremljale njegove reakcije, jezik, ki je sledil kipeči moškosti, vedno večji, vedno trši. Ni ji osvobodil zapestij; goltala ga je, malce nerodno, ker si ni mogla pomagati z roko, a vseeno globoko, toliko, da je slišal pridušeno stokanje, ko se ji je ljubimec zabijal skorajda do konca grla.

Pod prsti so mu valovile žile nabreklega uda, ki se je vzpenjal z vsakokratnim njenim vzdihom, lačnim drugega. Kaj ji je manjkalo pri prvem? Čvrstejše telo, nekaj let manj ali nekaj centimetrov več, morda kaj globljega, kaj tako globokega kot je nenadoma postalo njeno grlo, ki si je jemalo, kar ji je bilo zaradi vklenjene nemoči morda vsiljeno? Ne, ne, slaba tolažba, tudi odrešena spon ga ni izpustila iz sočnega objema ustnic, zdaj že razmazanih, popackanih z mešanico sline, šminke in potu. Z osvobojeno desnico je prijela čvrsto erekcijo in ga ni izpustila, vse dokler ni počasi sedla predenj, nato pa se obrnila s hrbtom proti njemu. "Pofukaj me," je rekla polglasno, "pofukaj me!" Vedno, kadar je bila zrajcana do predzadnjega krča, je postala vulgarna, kuzla, tudi za ljubimca ni zamenjala slovarja, pa zakaj bi ga, jezik seksa je en sam, to ni ljubezen, to sta meso in kri, telo brez duše, to je potešitev in orgazem in nič drugega... si je dopovedoval, ko je v odsevu ogledala opazoval, kako jo je tujec grobo potisnil na kolena, ji eno roko vnovič priklenil na stranico, drugo pa zvil na hrbet, ter se v enem samem sunku zarinil med čvrsta stegna. Iz njenega grla se je izvila nerazumljiva mešanica stokanja, gruljenja in vpitja, zahteva, naj jo razpolovi, razčetveri v užitku in nato znova sestavi v zvesto gospodinjo, mati, ženo njemu, ki je stal za priprtimi vrati in v pest lovil zadnje ostanke lepljivega maščevanja, ki se bo zgodilo nekoč, nekje, nekako... Maščevanja zaradi vpitja, ko ji je prihajalo, maščevanje zaradi v orgazmu spačenega obraza, ki je bil tudi v popolnem krču lep, vreden drka, vreden greha. Maščevanja ravno zato. Ker je vredna vsega.

Kako umazano se je počutil, ko se je izlil v svojo dlan, skorajda hkrati z njima, ki sta zadihano obležala v trenutku. Nekaj časa je še opazoval njeno telo, velike prsi, pordele od grobih stiskov, drhteča stegna, črno tetovažo krvave vrtnice na njenem vratu, po katerem je poleg njegovega očitno drsel vsaj še en jezik. Kaj bo storila? Ga bo potem, ko bo vstala in v kopalnici s sebe sprala umazanijo prepovedanega, poljubila in objela? Kaj mu bo povedala?

Tiho si je oblekel hlače in se odplazil iz stanovanja. Ni hotel vedeti.

pika

Odrešitev

Stiskal me je k sebi, kot bi slutil, da mu uhajam, polzim med prsti kot droben pesek s plaže, na kateri sva se nekoč ljubila. Njegov objem je bil trden in vroč, skušal je prodreti skozi mojo kožo in z vročico svojega telesa moje razstrupiti neznanega tujka.

»Kje si?« mi je šepnil na uho in okrepil stisk dlani okoli mojega pasu. Res, kje sem? Kje so moje misli in zakaj se tako nemirno selijo od enega k drugemu polu premice, preskakujejo zlato sredino in se namerno izogibajo zavetju? Kje sem, kam grem?

Preko njegovega ramena sem strmela skozi okno. Zategoval je prijem, vedno tesneje me je privijal k sebi in mi v uho šepetal dotlej neznane besede. Prasica. Kurba. Psica. Nisem jokala, otopelo sem bolščala skozi umazano steklo na prazno igrišče pred hišo. Temnilo se je, svetloba se je umikala nejasnim obrisom, ki so se preselili s prostega v tisti majhen prostor, poln najinega dihanja in zamolčanih skrivnosti. Dušil me je v svojih prsih, zadrževala sem sapo in čakala, kaj bo storil.

Brez besed mi je zvil roko na hrbet in me pritisnil s trebuhom ob steno. Skozi tanko majico sem čutila hlad, ki je vel od betona. Tudi on je postajal hladen, njegova koža ni bila nič več tako prijetna, nehal me je greti s svojim telesom, ki ga je grobo pritiskal ob mojega. Slišala sem, kako si odpenja pas in zadrgo. S prosto roko mi je segel pod krilo in mi strgal hlačke. Grobo mi je zarinil prste v pičko. Zabolelo me je, a čutila sem, da se cedim. Njegov bes me je vzburjal! Dodatno podžgan mi je s kolenom razširil stegna in se poltrd zarinil vame; ni še dobro začutil vznemirljivosti situacije, medtem ko sem bila sama vedno bolj mokra. Zaprla sem oči in naslonila lice na steno. Predstavljala sem si njega. On me je porival kot blazen, on mi je stiskal zapestja obeh rok, da mi je skorajda zastala kri, on je otrdeval in se izlival vame skozi slino, pot, seme. Nekje vmes med nemočno apatijo in užitkom nevarnosti sem se zavedla, da tiho stokam v ritmu, ki je razstrupljal moje telo in hkrati skušal vanj vnesti nov strup. Kolena so se mi mehčala, drhtela sem se od bolečine, ki jo je povzročal s svojo grobostjo, in užitka, ki je krožil skozi moje telo, od mednožja, kjer se je razcepil navzdol proti stopalom in navzgor proti divje bijočemu srcu, pa spet nazaj.

Prilepljena ob steno kot dva mehkužca, zlita v eno, sva čakala odrešitve. Zaprla sem oči in se pustila odnesti butanju valov… tako kot na tisti plaži, na kateri sva se nekoč ljubila.

pika

Spomin

Skozi okno je opazovala dežne kaplje, ki so počasi spirale rdečico minulih doživetij. Enako počasi, a vztrajno in dokončno, kot njene solze, so polzele navzdol… navzdol… le še navzdol je šlo vse, ona, on, kaplje, solze, počutje, vreme, dan. Kar je še gorelo in se upiralo turobnemu mraku, je bil le spomin. Prvi poljub, tako nežen in hkrati tako divji, poželjivo prepletanje jezikov, ki iščeta in se stapljata… prav tak čas je bil, pomlad, ki se preveša v poletje, zelena, ki premaga belo, želja, ki zatre dvom. Zaprla je oči in se prepustila občutku, ki ji je ostal v spominu, kot bi bilo včeraj. Njegove roke na njenem telesu, previdne, kot bi ga ne hotele streti, tako kot je storil z njenim srcem, satenaste blazinice prstov, ki raziskujejo njeno kožo. Drsel je po vratu in ji v uho v zanosu nekaj šepetal… ni ga razumela, v glavi ji je šumelo, razneslo ji je še zadnji kanček razsodnosti in ga v drobcih poslalo po celem telesu, kjer se je razpršil v tisoč majcenih mravljincev na poti v izpolnitev.

V njegovih očeh je bilo nekaj, kar jo je uročilo. Morda ta neznosna želja, ki je dopolnjevala njeno, ali pa divje razširjene zenice, ki so govorile:«Imam te, moja si.« Izgubiti se je hotela v njih in do konca življenja zaman iskati izhod.

Počasi sta se spuščala na tla. Legel je na hrbet, ukleščila ga je med stegna in si ga neučakano polastila. Ničesar ni hotela prepuščati naključju, nič tvegati, prvič, zadnjič, vedno, za vedno, iz glave je odganjala te neznosne časovne okvire, ko se je dvigovala in spuščala na njegovo moškost in čutila, kako jo, vedoč, da je trd ne le zanjo, ampak zaradi nje, preplavlja strast, kakršne v življenju še ni občutila. Z vsakim sunkom bokov sta v njej trčila ledeni mraz in tropska vročica, na pol bolezensko, ne, bolestno stanje je stopnjevalo ritem njune nič več zatajene privlačnosti in trmastega prilaščanja teles, saj duši sta že davno priklenila.. Z rokama se je uprla v njegove prsi. Ujeta v njegov pogled je sunkovito izpolnjevala svojo željo in jemala, kar ji ne pripada. Kot blazna se je gonila na njegovem kurcu, psica, ki je odgnala vse cucke iz soseske samo zato, da je dobila takšnega z rodovnikom. Razuzdanost je nenadoma odgnala nežnost, ljubljenje se je umaknilo fuku, njuni telesi sta postali mešanica glasnih čutov in tihih čustev. Vlaga, sopara, stokanje, tleski teles, sence, obrisi, hitreje, počasi, pa spet hitro, sunkovito, njeno ime, ki odmeva tam nekje v daljavi… s celim telesom se je prižela nanj in krčevito pričakala vroče seme, ki je zalilo njeno telo. Izpolnitev. In znova. In znova. In znova.

Večer se je prevešal v noč, spet se je pripravljalo na nevihto. Strmela je v telefon in se bojevala s svojimi najljubšimi izgovori… tistimi, ki jih je on tako zlahka povozil…

pika

(Ne)moč

Njene dolge skodrane lase si je ovil okoli zapestja in jo potegnil k sebi. Zastokala je zaradi neudobnega položaja, napeta koža vratu jo je zategovala, ko je z jezikom iskal njene ustnice. Zagrizel se je vanje. Divja češnja, okusna, vroča, mehka. Vse, kar si je želel. Odprtih ust sta se tipala in okušala, lovila sapo drug drugega in vpijala šepetanje, ki ga je dušila neznosna tišina poletne noči. S sunkovitim potegom las jo je prižel še tesneje k sebi. Nemočno se mu je vdajala. Konice prstov proste roke so sledile obrisom njenega telesa. Preko krivulj hrbta, ki jih je erotično osvetljevala mesečina, je počasi potoval do ritnic. Čvrsti breskvi sta se ponujali grobemu stisku… kot bi hotel izžeti iz njih svež nektar in ga vpiti, da se zadane, je hlastal po njeni koži in jo požiral s poljubi. Predmet njegovega poželenja, drugače tako samozavestna, a sedaj tako prekleto nemočna… tako privlačno nemočna, prasička, vredna vsakega drka in vseh mokrih sanj.

Brez predigre se je zarinil v njeno še ne dovolj vlažno pičko. Osuplo je obmirovala v poljubu, ko jo je nagnil čez naslonjalo oguljenega fotelja in s kolenom razširil nogi, da si je olajšal delo. Zategnil je roko, okoli katere so se mu ovijali njeni mehki črni lasje. Ni zastokala, le globlje je začela dihati. Z boki je sunila nazaj in se do konca nasadila na njegovega nabreklega kurca. Čutil je, kako se medi. Tudi v podrejeni vlogi je uživala, packa, pohota, nimfomanka nenasitna, nič ji ne more! Z vsakim sunkom je bolj nabrekal, a bolj ko se je zarival vanjo in hropel v njen vrat, bolj ko jo je fukal in si domišljal, da jo obvlada, bolj je bil nemočen sam.

Grobo jo je potegnil nazaj k sebi in pustil lase, da so ji nežno padli po hrbtu. Obrnila se je in se nasmehnila. »Daj, končaj, kar si začel,« je šepnila in nasajena nanj počasi krožila z boki. Kdo ima koga? Od pohote se mu je bledlo, kot v transu je sledil obrisu njenega telesa, ki se je izzivalno naslanjalo na fotelj in njegovim rokam, očem, njegovemu tiču ponujalo pregrešne obline. Zgrabil jo je za boke, eno nogo ji je privzdignil in si olajšal pot v vročo pičko. Kot žival, ki se goni, se je zarival vanjo, vseeno mu je bilo, ali ji je všeč prav tako, ali uživa. Le svojemu orgazmu je sledil, hotel je končati v njej, jo zaznamovati, v njenem telesu pustiti del sebe, jo morda kaznovati, pustiti v negotovosti, karkoli, le da si dokaže, da igro vodi on. On! Pred očmi so se mu vrtele podobe… onadva na prvi pijači… onadva prvič v kinu… prva provokacija… prvi poljub… prvi fuk… in potem njena naveličanost… nenasitna sprememb je hotela dalje… »Ne še, ljubica, ne še,« je hropel, ko je brizgal vanjo in kot v daljavi poslušal odmev njenega stokanja. Vršiček kot kamen trdega tiča so mu stresali njeni krči, zagrizla se je v njegove prste, ki ji jih je porinil v usta, in se počasi umirjala.

V tišini je lovila sapo in ga opazovala, kako se oblači. Poljubil jo je in brez besed odšel. Vprašanja so obvisela v hladnem zraku skorajšnjega jutra.

pika

Skrivnost

Danes sva se ljubila. Bilo je nežno, nič podobno divjemu hlastanju, ki naju vedno spravlja ob pamet. Danes sva bila kaplji v morju…

Bila si tako drugačna. Nekaj je bilo v tvojih očeh, kar mi je pospešilo srčni utrip še bolj kot sicer. Tako lepo si me gledala, zardelih lic in smehljaje, kot bi mi hotela povedati, da čutiš do mene tisto, kar si želim. Da me imaš rada, da me ljubiš. Sploh ne veš, kako si želim slišati to iz tvojih ust, a ti me puščaš izgubljenega v frazah… »Všeč si mi«…. »Nočem se zapletati …«, »Ne smem, ne morem, nočem…« A danes, danes si me ujela v past, dokončno si me povozila z mehkobo svoje bele kože, ki se je vdajala mojim prstom, ujela si me v svoj nemiren pogled, ki si ga topila v mojem. Tisti trenutki, ko sva ustavljala čas in se gledala, sekunda, ko si s svojo dlanjo podrsala po moji in se mi nasmehnila, omahljiv gib, ko si še hotela - saj veš, da nisi bila prepričljiva - preprečiti neizogibno… vse to lovim v spomin in spravljam v skrinjo, ki jo lahko odprem le sam. V njej so najine drobne skrivnosti.

Sedela sva na robu postelje in se poljubljala. Tvoj moker jezik je raziskoval robove mojega. Drhtela si, jaz pa sem te božal po hrbtu in te umirjal. Ne boj se, prosim, sem ti šepnil v uho in nežno ugriznil za mečico. S prsti si drsela skozi moje lase, z ustnicami si srkala mojo kožo, dokler se nisem pod ohlapno poletno srajco začel topiti. Legla sva in s tebe sem slekel še zadnjo krpico. Hotel sem videti tvoje telo, ga vzeti in egoistično imeti le zase. Moja si, veš, četudi sedaj, v tem trenutku, nisva skupaj. Nemočno si moja, tako kot si bila, ko sem z jezikom prodrl v tvojo mokro ženskost. Od želje po meni si se cedila, sprva zadrževala dih, nato pa nasladno stokala, ko sem te vodil svojim ustnicam nasproti. Lepo pičko imaš, veš, tako gladko sem drsel po njej in v tvoji vlagi utapljal najino željo. Zdaj vem, da si me res želiš, da čutiš, prepričan sem v to, saj so bile tvoje roke, ki so potovale po najinih telesih, tako tople, tvoji nohti, ki si mi jih zasadila v hrbet, tako prepričljiv odraz nakopičene privlačnosti…

»Odpri oči,« sem te prosil, ko si se zvijala pod mano. Skozi priprte veke si pogled nalepila na mojega in skorajda v tišini sva se ljubila. V zanosu sem se spraševal, kaj ti hodi po glavi, ko me tako gledaš. Tvoje roke, ki si jih mirno sprehajala po mojem hrbtu, in tvoji boki, ki so sledili ritmu mojih, vsega tega se spomnim zdaj, ko sedim tu doma in v poltemi razmišljam, kako zelo te imam rad. Zdaj, ko si se mi prepustila, še bolj kot prej. Zaprem oči in lovim trenutek, ko si v mojem ramenu dušila krike. Usta sem ti zaprl s poljubom in obmiroval v tebi. Tako lepo je bilo… Si še moja? Ne odpiši, ni treba, saj vem, ti moja skrivnost…

pika