Si upaš poklicat?

A si upaš poklicat? Saj si to čakal... da bom sama doma, na dopustu, brez dela, potrebna ... tvojega glasu, najinega rajca ... si upaš prijeti telefon in zavrteti mojo številko ... čakati na dolgo zvonjenje ... in potem moj glas, ki bi te pozdravil, tiho, šepetajoče ... in te vprašal, kje si in kaj delaš... odgovoril bi mi, da se voziš domov iz službe... in jaz bi ti zaukazala, da se ustaviš. Ubogal bi me, zakaj bi se delal finega, ko si pa tako potreben mene, mojih besed, mojih provokacij, moje nepredvidljivosti... ustavil bi na prvem počivališču in čakal na moja navodila. "Odpri zadrgo," bi te prosila, medtem ko bi si dvignila majčko in osvobodila prsi ter ju začela božati. "Kaj delaš?" bi me vprašal, ko bi me slišal tiho zastokati. Povedala bi ti, da mislim nate in se igram z bradavičkama in ti bi me vprašal, kaj imam oblečeno. Razen kratkega krilca nič več, bi ti odgovorila in nogi položila čez stranici fotelja. V pričakovanju. Nato bi bil na vrsti ti. S trdim v roki bi me čakal, da bi ti rekla, da si ga drkaj. Počasi, nikamor naj se ti ne mudi. In misli name, kako sedim, razkrečena, predstavljaj si, da klečiš pred mano in me gledaš, kako se božam. "Kje imaš roke?" bi te zanimalo. Povedala bi ti, da si z levico počasi gnetem prsi, prsti desne roke pa se, vlažni od moje sline, sprehajajo po razprti muci. Težko bi zadrževala stokanje, moje dihanje bi bilo globoko, tako kot tvoje. "Ne verjamem," bi me izzval, da bi slušalko ponesla med nogi in ti dokazala, da sem tako mokra, da se sliši, kako se porivam z dvema ... tremi prsti... to bi te zrajcalo, tako bi te zrajcalo, da bi v hipu otrdel do meje vzdržnega. Tudi jaz bi te hotela slišati. Enakomerni gibi tvoje roke, ki bi mi preko slušalke govorili, kako misliš name, bi mi meglili razum. Glasna bi postala, ko bi se komaj zadrževala, da mi ne pride, medtem ko bi mi šepetal, kako me nabijaš ... od zadaj, nagnjeno čez stranico fotelja, na kateri bi sedela ... govoril bi mi, kako nabijaš moje boke ob svoje, kako mi gneteš ritko, ki se sloči proti tebi, govoril bi mi, kako trdega imaš samo ob misli na to, da se zvijam pod teboj in da kličem tvoje ime, ko me z boki porivaš naprej in hkrati privijaš nazaj nase ... govoril bi mi, kako mi razširiš stegna, da lahko prodreš še globlje. "Daj, muca," bi me polglasno spodbujal, ko bi stokala v slušalko ter skušala uskladiti roke in "pogovor" s teboj... "čutim tvojo ritko, ki se nabija ob moja stegna ... čutim, kako si mokra ... ti paše, ko te tlesknem, packa, ti paše?" me dražiš in skoraj te zares čutim v sebi. Samodejno pokleknem, da se še bolj vživim v situacijo, ki mi jo opisuješ, upočasnim gibe, krožim in se spuščam na svoje prste ter prevzamem vodenje igre ... pokleknem predte, vzamem te v usta, najprej glavico, ki jo nežno ližem in sesam, da me nekontrolirano grabiš za lase. "Čutiš, da imam celega v ustih?" te vprašam. Na drugi strani telefona zaslišim samo nerazumljivi "ja" in tiste ritmične gibe ... "Čutiš, kako ti glavica nabreka pod mojim jezikom ... čutiš, kako se tvoj lepotec napenja? Čutiš moj jezik, ki poredno liže celega, od vrha do korena in nazaj? Čutiš? Čutiš? Kaj delaš? Povej, kaj delaš?" Ne odgovoriš, samo stokaš, ko ti razlagam, kako se guzim na fotelju in kako te čutim, da me polniš, ko ti povem, da imam v sebi tri svoje prste in še tvojega domišljijskega tiča ... skupaj stokava, ko si govoriva "Daj me!", "Še!" "Tako, ja, tako!", "Hitreje." "Močneje!" "Ne nehaj." "Prišlo mi bo. Zdaj. Zdaj. Daj. DAJ!"

Sesedla bi se v fotelj ... in s pogledom iskala telefon, ki bi mi padel na tla ...

No? Si upaš poklicat?

pika