Vroče, mokro, slano

Katja je na zadnjem sedežu avtomobila zrla skozi okno. Mimo nje so drveli dalmatinski otoki, pomirjujoča modrina morja se je prelivala z zeleno barvo borovcev. Z nasmehom na ustnicah se je spominjala letošnjega dopusta, ki sta ga preživeli skupaj s Sašo, njeno najboljšo prijateljico, in v družbi dveh Ljubljančanov. Kako je mogoče, da so se srečali prav oni, približno istih let, vsi samski, se dobro ujeli in vseh štirinajst dni uživali na polno? Ji je Roka poslala usoda ali srečno naključje? Roka, ki je prav v tem trenutku sedel poleg nje, namesto da bi se v Ljubljano vračal z Boštjanom? Prijela ga je za roko, spogledala sta se in nasmehnila. Rok ji je pomežiknil in v trebuhu je začutila metuljčke. Spomnila se je minulega večera, minule noči. Popoln zaključek dopusta, ki se je začel z zadnjo skupno večerjo v restavraciji ob obali. Katja ni mogla utrgati pogleda z Roka, vsega zagorelega in oblečenega tako, da je njegova športna postava prišla še bolj do izraza. Utapljala se je v njegovih zelenih očeh, ki so jo zadnje dni že odkrito občudovale, in v spomin priklicala trenutke, ki jo bodo greli celo zimo. Odbojka na mivki, ki ji jo je Rok potem ko sta premagala Sašo in Boštjana, pomagal čistiti z las. Takrat jo je, ko se je nekajkrat naključno dotaknil njenega tilnika, prvič zmrazilo. Skupno pripravljanje večerje v njunem apartmaju, ko se ji je med pripravljanjem tržaške omake prikradel od zadaj, jo prijel za pas in s svojim licem ob njenim opazoval pri delu. Sprehod ob obali v sončnem zahodu. Nekaj ukradenih mokrih, slanih poljubov, skrita za skalo ali pa za prvim čolnom, le nekaj metrov od obale… »Zakaj si tako zamišljena?« jo je vprašala Saša, ki je bila z Boštjanom že kak teden nerazdružljiva. Ja, Saša in Boštjan sta bila »pogumnejša« od njiju z Rokom in privlačnosti med sabo nista tajila, kemije pa ne dušila. »Ah, nič,« je odvrnila Katja in umaknila pogled z Roka.

Po večerji so se presedli na teraso in ob buteljki rdečega uživali v dalmatinski fešti, kot jo znajo narediti le domačini. Saša in Boštjan sta kraljevala na plesišču, Katja in Rok pa sta ju opazovala, pila vino, se pogovarjala, šalila in smejala ter tako vstran potiskala očitno napetost med njima, nabito z neustavljivo privlačnostjo, ki se je iskrila v njegovih in v njenih očeh. Načela sta že drugo buteljko, ko se je nenadoma presedel bliže, jo objel okoli ramen in poljubil na vrat:«Zelo si seksi v tej obleki,« ji je šepnil na uho in se s pogledom sprehodil preko kratke, oprijete črne krpice, ki je ravno prav odkrivala in ravno prav zakrivala. »Želim si te,« je še rekel, kar tako, iz nič, neposredno, odkrito, predrzno jo je gledal naravnost v oči. Ni mu odgovorila, le za roko ga je prijela in vstala. Preden sta odšla s terase, je ujela Sašin pomenljiv pogled in pomežik.

Brez besed sta se sprehajala ob morju. Njegova roka je počivala na njenem boku; tesno jo je privijal k sebi, kot da je ne bi hotel več izpustiti, kot bi hotel preprečiti, da mu jo odnese zadnja skupna noč. Na koncu plaže sta se, ob veliki skali, za katero jo je pred nekaj dnevi prvič nepričakovano poljubil, ustavila. Bila sta sama. Rahli valovi so naplavljali kamenčke na obalo, v daljavi se je slišala glasba s terase. Želja po romantiki se je bojevala z željo po takojšnji prisvojitvi, združitvi. Ta je prevladala. Katja se je obrnila k Roku in svoje ustnice približale njegovim:«Hočem te. Takoj. Tukaj,« je rekla in z jezikom zdrsela preko njegovega lica vse do ustnic, ki jih je začela nežno grizljati. Prijela ga je za roko in jo potisnila pod svojo oblekico, pod hlačke:«Poglej, kako zelo te hočem,« je šepnila tik ob njegovem ušesu. Njegovi prsti so se utapljali v njeni mokroti in pustil je, da je vodila igro. Prislonjena ob skalo je eno njegovo roko usmerjala vase, drugo pa je popeljala višje pod obleko, kjer so se bohotile od sonca zagorele in od soli okusne prsi. Prisesal se je nanje in krožil z jezikom po nabreklih bradavičkah, dokler ni zastokala od bolečine, saj se ji je skala, na katero jo je pritiskal Rok, zažirala v hrbet. Brez besed jo je obrnil, da se je z rokama oprla obnjo. Privzdignil ji je oblekico, slekel tangice, Katja pa mu je v razkoraku ponudila mokro špranjico. Školjkico. Rok je nekaj trenutkov kot uročen opazoval ta prizor, Katjino usločeno telo in fantastično ritko, ki jo je osvetljevala mesečina, nato pa je pokleknil podnjo, pod to mokro školjkico, jo razprl z jezikom, poiskal biser v njej in ga začel masirati, raziskovati, obdelovati, z jezikom jo je odpiral ter se sprehajal v njej, medtem ko je z eno roko gnetel ritko in z drugo božal griček. Katja je zaječala, da ga hoče celega, a je ni takoj ubogal; nekaj minut jo je še obdeloval z jezikom in vsakič, ko ji je skoraj prišlo, za trenutek prenehal, pa spet nadaljeval… in ko je bil tudi sam na robu, ji je še zadnjič potisnil jezik v mokro školjko, nato pa vstal, ji privzdignil boke in počasi, centimeter za centimetrom, vstopal vanjo. Užitek in mučenje hkrati. Želela bi si končati, oba, a popolnost trenutka, obsijanega z mesečino, je kar kričala po podaljšku. Ob pogledu na njeno privzdignjeno ritko, na obrise njenih polnih prsi, ki jih je zdaj že nekontrolirano grabil, ob poslušanju njenega ječanja in prošenj, naj ne neha, se mu je mešalo. V noge so mu butali valovi, z roko je zajel morsko vodo in zmočil Katjin hrbet, da so ji kapljice spolzele do ritnic in se pocedile med njima; celo jo je navlažil z morjem, medtem ko jo je polnil, tleskanje teles in njuno ječanje se je prepletalo s šumenjem morja in oddaljenimi zvoki iz mesta. Zakopal je prste v čvrsto, zagorelo kožo, ko mu je prihajalo ob valovih, v valovih, Katja pa se je še bolj razkoračila, še bolj usločila, kot mačka je privzdignila boke in se nabijala nanj v dolgem, močnem orgazmu. Čas se je za nekaj trenutkov ustavil. A le do nočnega kopanja, ki je sledilo kmalu zatem. Pa do »klepeta« na klopci med borovci. Vse do zaključka noči v Rokovem apartmaju.

Iz misli jo je predramil Sašin glas:«Katja, Rok, zbudita se, doma smo!« Katja se je zdrznila, Rok pa, ki je po razburljivi očitno zares potreboval spanec, se je zbudil in jo zaspano pogledal:«Back to reality…« je zamrmral in izstopil iz avtomobila.
Medtem ko se je Saša poslavljala od Boštjana, sta se Katja in Rok v zadregi pomenkovala o malenkostih. Nekako … ni bilo isto kot na morju. Nikoli ni isto. »Te pokličem,« je rekel in jo poljubil na lice. Poslovila sta se.

Na poti v kopalnico pa … sms. »Kava v Portorožu? V soboto? Obleci tisto seksi cunjico. Pogrešam te!« Hmmm… morda pa vendarle bo kaj iz tega?!

pika