Čez mejo
Po strmih stopnicah se je, s cmokom v grlu, spuščala v lokal. Kljub temu, da ga bo videla že tretjič, se je znova spraševala, v kaj se spušča. Zmenek z internetnim (ne)znancem… zmenek z njim, s katerim sta se tako fantastično ujela, razumela, dopolnjevala, z njim, ki sta si bila všeč dobesedno na prvi klik, pa potem na prvi pijači in na drugi...osvajal jo je z besedami, slačil s pogledi in, čeprav nekoliko zadržano, mu je rada vračala, mu brala misli in mu razgaljala svoje. Vse sta vedela drug o drugem. Na daljavo sta se vonjala, čutila, slišala, ubogala, božala, dotikala, objemala, poljubljala. Na daljavo sta se želela. Kje se bo ta daljava končala danes, ko jo je ob vrnitvi s službene novoletne zabave čakal njegov sms, da jo, če ima čas, čaka v pubu v stari Ljubljani?
Sestopila je in se razgledala. Stal je na koncu šanka, prislonjen na steber, s kozarcem piva v roki in jo gledal, kako mu prihaja nasproti. Zardela je, ko je začutila njegove oči, kako se sprehajajo od na vratu zapete srebrne oblekice preko telesa do novih črnih škornjev, ki se jih je privajala tisti večer. Pozdrav. Poljub na lice, bežen, naključen dotik rok in spet tisti njegov pogled, pomenljiv in hkrati sramežljiv, zadržan in hkrati poželjiv. Ni ga zdržala; pomignila je natakarju in naročila. Nazdravila sta. Pogled v oči je bil znova za trenutek predolg. Tokrat je vztrajala do konca. Začela sta se pogovarjati o vsem, kar se jima je pripetilo, odkar sta se zadnjič »brala«. Vročih pogovorov s četa nista načenjala. Hote.
Lokal se je počasi polnil, nastajala je gneča, ki je manjšala razdaljo med njima. Žur je bil vedno glasnejši, vedno manj je bilo priložnosti za pogovor. Gledala sta se, pa spet umikala pogleda, se v zadregi smehljala, spogledovala, muzala. Ni vedela, kam bi z rokama, nenehno si je popravljala lase in se igrala s škatlico cigaret. Nenadoma se je njegova roka znašla na njeni in jo prikovala na šank. Z drugo ji je popravil koder las, ki ji je silil na čelo, za uho in jo poljubil na ušesno mečico. Zmrazilo jo je. Na svojih ustnicah je začutila njegove, vroče in vlažne. Pritisnil jih je ob njene, sprva zaprte, kot bi hotela zadržati občutek nedolžnega flirta, nekaj trenutkov se je mehkoba njegovih ustnic dopolnjevala s presenečenjem njenih, nato pa jih je z jezikom razprl in z njim nežno prodrl mednje. Dotik jezikov ji je zmehčal kolena. Prsti njunih rok na šanku so se prepletli, okoli bokov je začutila njegov objem, privil jo je k sebi, še vedno v poljubu in začelo se ji je vrteti. Stisnila se je k njemu, da ga je še bolj čutila, počasi sta se zibala v ritmu balade. Lokal je za nekaj trenutkov nehal obstajati, glasba je odmevala le še v daljavi, ljudje so izginili, bila sta samo onadva in njun prvi poljub, prvi dotik, prvi objem. Kot omotična sta se vpijala, želela sta se čutiti, želela sta se ljubiti, želela sta oditi. Skoraj hkrati sta pomignila natakarju. Plačal je in ji pridržal plašč.
Ozka ulica ob lokalu ju je posrkala vase. Naslonil se je na kamnito steno in jo potegnil k sebi. Dolgo sta se gledala. Nepremično. Ulična svetilka jima je komajda dovolila raziskovati želje, sanje, pričakovanja, ki so se zrcalila v njunih očeh. Kdo bo dalj zdržal?
»Končno,« je rekel in jo še vedno gledal. Z dlanjo ji je drsel po licu, jo božal po laseh, s prsti risal obrise njenih ustnic, vpijal je vase vse, kar si je želel toliko časa. Končno jo je dobil. Končno jo je imel. Z roko se je sprehodil po njenem telesu, drsel je pod plaščem in jo raziskoval skozi obleko. Nikamor se mu ni mudilo. Ona pa je zadrževala dih; ni mu vračala dotikov, le stala je in se prepuščala njegovim rokam, pogledu, nasmehu. Prijel jo je za roko in brez besed povedel skozi priprta vrata veže, vgnezdene med stoletja stare zidove, dišeče po preteklih skrivnostih. Nekaj trenutkov je bilo slišati le njuno dihanje; v temi je čutila, kako jo prebada z očmi. Poljubila sta se, tokrat divje, nebrzdano, strastno, hlastala sta drug po drugem in v temi iskala prostor zase. Slekla je plašč in ga vrgla čez ograjo stopnišča. Njegovi roki je usmerila na svoje telo, ki se je pod njegovimi spretnimi prsti zvijalo od ugodja. Z jezikom se je sprehajal po njenemu vratu in ušesih, medtem ko je svoje boke poželjivo upirala v njegovo stegno; ponudil ji ga je in si hkrati z rokama utiral pot pod njeno obleko. Tam ga je čakala v svilenem perilu in prosojnih samostoječih nogavicah, ki jih skorajda ni bilo čutiti. Pokleknil je in obliznil čipkasti rob, ji slekel hlačke in se za trenutek zagledal v tanko črtico, ki je izginjala v režici, nato pa jo razmaknil z jezikom in se prisesal nanjo, vanjo. Glasno je zastokala in se oprijela ograje, medtem ko jo je natikal z jezikom, eno nogo je dvignila višje, na rob najvišje stopnice, ki jo je dosegla, da se je lažje dvigala in spuščala na njegov jezik, medtem ko je on popolnoma obmiroval in ji pustil, da sama določa ritem, da sama kroži in se natika na njegov vroči jezik, ki je okušal njen vonj, vpijal njeno vlago. Čutila je, kako nabreka, kako se ji vsa kri iz telesa steka tja dol. Vešče se premikal v njej, trdno jo je držal za stegna, za rob nogavic, saj bi mu sicer pobegnila, tako se je zvijala, stokala, njeni glasovi so se prepletali z glasovi z ulice in z oddaljeno glasbo iz lokala, ki sta ga zapustila. Čutil je, kako utripa vse okoli njega, čutil je, kako je tudi sam trd in poželjiv, a ne, ne sme še, ne sme biti še konec, tako si jo želi… vstal je in jo poljubil, da je v ustih čutila okus po sebi in svojih sokovih. Še vedno razdražena, še vedno in še bolj željna njega, njegovega telesa mu je odpela kavbojke in si utrla pot podnje:«Še te hočem!« je šepnila in drsela z roko po napetih boksericah, dokler se ji ni kar sam ponudil izza roba. Vzela ga je v roke in ga božala, počasi, z drugo roko se je sprehajala pod njegovo majico, da je čutila njegovo vroče telo, ki se je napenjalo v užitku. Glasno je zastokal, ko se je začutil v njenih ustih, ko je začutil, kako po njem sprehaja svoj vroč, moker jezik, ko jo je gledal, kako si ga jemlje in želi, kako si ga prisvaja in razvaja, medtem ko je njeno na pol golo telo osvetljevala le mesečina, ki je prodirala skozi režo vrat. Ona, kleče, z njim v ustih, ona, ki oblizuje, poljublja in sesa … ob pogledu na vse to, ob pogledu na njene razmršene lase in napete prsi,ki so uhajale na prosto, ob pogledu na sebe v njej, na njene iskrive oči, ki so spremljale njegove odzive, je začel izgubljati tla pod nogami. Dvignil jo je in posadil na staro visoko skrinjo, ki je samevala ob robu stopnic. Razkrečila je nogi in se mu ponudila, znova vsa mokra in voljna. »Moja si!« ji je šepnil v uho, ko je hkrati prodrl vanjo. Tesno pripojen ob njeno telo se je zarival vanjo in jo poljubljal, s prsti je gnetel njeno mehko kožo in ji v uho šepetal, da si jo želi, da jo hoče, in ona mu je kot v transu odgovarjala in ga sprejemala vase. Čez glavo ji je potegnil obleko in osvobodil prsi, da jo je lahko opazoval, skoraj golo, le v nogavicah in škornjih, prav takšno, kot si jo je rad predstavljal v eni od svojih mnogih fantazij o njej. Oprla se je na komolce in šel je za njo, z rokama ji je podprl boke in se še bolj zarival vanjo, gledala sta, kako izginja v njej, gledal jo je, kako stoka in se sloči, kako se kreči in mu prihaja nasproti. Čutil je, kako se mu celo telo steka v mednožje, zagrizel se ji je v pregib vratu in rame in ko je bil cel v njej, se je nenadoma začel premikati počasneje, kot bi želel, da se nikdar ne neha, krožil je z boki in sledila mu je, gledala ga je v oči in mu šepetala v uho, njeno stokanje in sopenje sta ga spravljala ob pamet. Oprl se je ob rob skrinje in jo, z nogami oklenjeno okoli njegovih bokov, vedno močneje nabijal, prihajala mu je nasproti, sinhrono sta se porivala, dokler ni slišal njenega krika in čutil njenega valovanja. Razlil se je v njej, po njenem trebuhu, prsih, raznesel se je po njenih ustnicah. Povsod je želel pustiti del sebe. Svoj pečat.
»Moja si,« je še enkrat ponovil, jo poljubil in se nasmehnil. Vrnila mu je nasmeh. Rekla pa ni nič. Kot vedno, kadar je bila v zadregi. V resničnem ali virtualnem svetu. Kje med obema svetovoma bo jutri meja?
pika
2 komentarja:
To bi bil res lep zaključek tega leta ;-), a ne?!
Tista ... res je. Hm.Hm. Hm.... :))
Objavite komentar