Nevidni ljubimec

Čeprav se je tistega večera zelo veselila – srečanja s prijateljicami so, odkar jih je večina živela za svoje družine, postala redkost – se je težko osredotočila na čvekanje o razprodajah. Pozornost ji je od viskoznih kril in usnjenih škornjev odvračal novi natakar, ki je poleg njenega nase lepil mnoge druge ženske poglede. Neznansko privlačen je bil, ko se je gibal za točilnim pultom. On in njegovi gosti vranje črni lasje, olivne oči in postava športnika, ki nikoli ne miruje. Celó službo obvladuje kot lahkoten tek na kratke proge, je pomislila, ko ga je skrivaj motrila izpod čela. Prijateljice kot da so izginile, ko sta se sem ter tja s pogledi naključno ujela, namuznila, pa spet zatopila vsak v svoj svet. Zamišljeno je žvečila slamico, ki je gledala iz kozarca bambusa, in se trudila sodelovati v klepetu. Pogled pa ji je še vedno uhajal tja … k sosednji mizi … za pomivalno korito … za blagajno …

Sama sebi se je nasmehnila. Trapa, zresni se, menda te ne bo iz tira vrgel takle smrkavec, je pomislila, ko je ob njegovem pogledu znova očitno zardela. So bile krive njene še vedno čvrste prsi, ki so uhajale iz izreza drzne majčke? Gibi ustnic, s katerimi je iz slamice vlekla rdeče-rumeno opojno mešanico? Ali pa morda le to, da je sodelovala v igri spogledovanja in zapeljevanja? Umaknila je pogled in se posvetila družbi.

Noč se je prevešala v jutro, lokal pa je bil še vedno nabito poln. A je imela dovolj in prigovarjanju prijateljic navkljub se je poslovila. Temnolasi lepotec je izginil iz njenega vidnega polja. Verjetno je našel drugo »žrtev«, je pomislila, ko je stopala proti izhodu in v imeniku svojega prenosnika iskala številko taksi službe.

Zunaj jo je zajel hlad zimske noči. Stresla se je in skrila brado v šal. Prestopala se je na pločniku in upala, da taksi čim prej pripelje. V mislih je podoživljala večer s prijateljicami. Vse vezane, z otroci, na prvi pogled srečne in zadovoljne s svojimi življenji, ona pa … Njene misli so prekinili koraki, ki so se ji približevali od zadaj. V naslednjem trenutku je začutila roko okoli pasu. Nekdo jo je nežno privil nase. Otrpnila je. Ustnice ji je pokrila topla dlan. »Jaz sem,« jo je oplazil šepet in njeno lice podrgnilo strnišče brade. Presenečena nad sabo je namesto strahu začutila le vznemirjenje. V tišini je lovila njegov korak, ko sta se pomikala nazaj. Slišala je ključ v vratih in cviljenje starih tečajev. Zajela jo je tema.

Nekaj trenutkov sta le stala. Njegove močne roke so jo stiskale k sebi, na hrbtu je čutila, kako mu razbija srce. V glavi ji je šumelo, vprašanja, pomisleke in razum sta prehitevala želja in vznemirljivost trenutka. Naslonil se je na steno in ji, še vedno obrnjeni s hrbtom proti njemu, odpel gumbe na plašču. Padel je na tla, ni ji bilo mar za to. Vse, kar je čutila, so bile roke, ki so si utrle pot do njene kože, zdaj ne več naježene od mraza, temveč od vzburjenja. Same sebe ni prepoznala, kako z lahkoto je sodelovala v tej igri. Privzdignil ji je majico in odpel modrček. Prepletla je prste z njegovimi, dlani mu je vodila preko prsi in trebuha do roba krila, ki je oklepal njen pas, pa spet nazaj. Z jezikom je potegnil po njenem vratu. Tiho je zastokala in se z ritko uprla v trdoto njegovega mednožja. Čakal jo je.

Obrnila se je k njemu. Ni ga videla, vendar je vedela, da je on. Iz spomina je priklicala njegovo podobo, njuno spogledovanje v lokalu, njegove oči, ki so mu cel večer uhajale k njej in iz katerih je sijala želja, ki je zbujala njeno. Kot k magnetu jo je vleklo k njegovim ustnicam. Oplazila jih je z jezikom in zadržala dih, ko ga je vsesal v svoja usta. Njuni slini sta se zlili v eno. V tišini prostora, ki bi lahko bilo skladišče, drvarnica, stranišče, nekaj pač, sta se požirala z usti in rokami. Hlastala sta drug po drugem, zdaj nežno, zdaj divje, goltala je njegov jezik in se mehkih kolen privijala obenj. Znebila se je majice in modrčka, neučakano mu je odpela srajco in se pripojila ob njegovo kožo. »Kdo si?« je zašepetala, a njen glas je izzvenel v tišini teme, ko ji je usta vnovič zaprl s poljubom. Njegove roke so postajale zahtevnejše, vedno več so hotele razkriti, prijeti, gnesti. Z jezikom se je posvetil njenim prsim, bradavičke so ji otrdevale od poželenja, ko jih je močil in sušil hkrati s svojo toplo sapo.

Z enim potegom jo je osvobodil kratkega krila. Stala je ob steni v samih hlačkah. V zadregi je pomislila, kako mokre so, čutila je, da se ji mednožje lepi od poželenja. Spustil se je nižje. Čutila je njegov jezik, ki je krožil okoli popka, se posvetil bokom, zarisal rob črnih hlačk in samostoječih nogavic. Trdno jo je zagrabil za stegna, ji razmaknil noge in jo prikoval ob steno. Pokleknil je prednjo. Na pički je čutila njegovo pritajeno dihanje; pogledala je dol, a razen obrisa njegove glave, ki se je pomikala proti vrelišču, ni videla ničesar. Poljubil jo je skozi prosojno tkanino, z jezikom nekaj trenutkov raziskoval tanko režico, nato pa hlačke grobo strgal. Hipno presenečenje se je umaknilo užitku, ko si je utrl pot vanjo. Brezkompromisno jo je nasadil na svoj hrapav, vroč jezik, prisesal se je nanjo in ji prste zakopal v rit. Trznila je z boki in glasno zastokala, ko jo je vlekel na svoj obraz in vpijal njene sokove. Mokra je bila, tako mokra, da je slišala, kako globoko in kako spretno premika jezik v njej. Grabila ga je za lase in se spuščala nanj, hotela ga je čutiti, celega, zdaj! Oprta na steno je lovila ravnotežje in razsodnost. Slednja jo je zapuščala, v glavi ji je šumelo, ko je poleg jezika v sebi začutila njegove prste. Dva, tri … Prešinilo jo je, da je ena od igralk v Strahu pred letenjem, v golem fuku Erice Jong, tistem, ki ga doživiš le enkrat v življenju. Bila je vdova na vlaku in on vojak, ki jo v trdni temi tunela spravi ob pamet. Zlivala se je nanj z vso svojo vlago in pohoto, ki sta skupaj z zadržki izparevali v mrak prebujajočega se jutra. Prihajalo ji je, ni se zadrževala. Divje se je nasajala na njegov jezik in prste, ko so jo v valovih stresali sladki krči.

Obmiroval je v njej. Vedela je, da mu prsti utripajo v ritmu njenega orgazma. Počasi se je dvignil in jih preko njenega golega telesa ponesel do ustnic. Obliznila je svoje sokove in ga poljubila, on pa si je utrl pot med njene noge. Presenečena in vznemirjena hkrati se je zavedla, da hoče še ... Odpel si je kavbojke in spustil bokserice, da so padle k tlom. Slišala je, kako odvija kondom, vznemirjeno je čakala, znova si ga je želela. Brez besed jo je prijel pod koleni, pritisnil ob steno in prodrl vanjo, še vedno utripajočo v odhajajočem in znova prebujajočem se orgazmu. Ni se prepoznala, znova pohotne in potrebne njegovega trdega tiča, ki se je grobo zarival vanjo. Nogi mu je ovila okoli bokov in ga v zanosu poljubila. Na ustnicah se je okus po njej mešal z njegovim potom. Zagrizla se je vanje, prepletla jezik z njegovim in se prepustila sunkom, zvokom teles, ki udarjata druga ob drugo. Stokal je v njeno ramo, ji z jezikom drsel po ušesu in vratu do ustnic, ki so se združile, pa spet nazaj. Trdno jo je držal za stegna in se zarival vanjo z željo, ki se je kopičila cel večer, celo noč. Bila sta kot eno, gibanje teles v iskanju novega, drugačnega, posebnega. Celo je zapolnjeval in se premikal v njej, tako dobro, tako noro, da je izgubljala občutek za prostor in čas. Močneje …. močneje … hitreje … globlje … hitreje … hitreje … še … še… še … Oklepala se ga je okoli vratu, njegove potne roke so se zakopale v njeno rit in jo gnetle v divjem ritmu združenih teles … hitreje … hitreje … Čutila je, da jo znova odnaša, prepustila se je valovanju in s poljubom utišala njun krik, ko sta se utripa združila. V prostoru je bilo slišati le še njuno pritajeno dihanje in poljube, za katerimi sta se skrivala poredna nasmeška.

Noč se je umikala jutru. Preden je stopila ven, se je skušala razgledati po prostoru, sladkobno dišečem po … ja, po golem fuku. Kazali so se prvi obrisi. A preden je lahko ugotovila, kje se je predala spontanosti trenutka, preden si je lahko ogledala svojega nevidnega ljubimca, jo je nežno prijel za roko in obrnil proti vratom. »Pojdi zdaj. Pa pridi še kdaj na pijačo,« ji je šepnil v uho in jo poljubil na vrat. Razumela je namig in se nasmehnila. Prav. Morda že jutri. Nikoli ne veš, za katerim vogalom te čaka…

pika