Pot domov ... in nazaj
Vozim se domov z najinega zmenka. Razgreta, zrajcana, v mislih se še vedno utapljam v tvojih očeh, ki so me požirale v zapuščenem lokalu sredi ničesar. Kako si me gledal, kot bi me hotel prav tam sleči in zlizati, zgnesti, pofukati s svojim trdim kurcem, ki se je dvigoval pod kavbojkami. Ja, videla sem, kako pohoten si že od samega pogleda na kratko krilo in mrežaste nogavice, pod katerimi so se moje zagorele noge izzivalno prekrižale. Nalašč, da so ti odstrle le delček tega, kar bi te lahko čakalo. A ti nisem dala tega veselja. Ne še, nikomur ne dam že na tretjem zmenku. Počakaj, da boš razgret do vrelišča. Trpi še malo, potem bo slajše, veliko slajše. Nekoč…
Iz misli na tvoj poželjiv pogled me vrže zvonjenje telefona. Vibrira mi med nogama, kjer ga imam vedno, kadar vozim. Ne da bi pogledala vem, da si ti. Utišam radio in se oglasim.
»Kje si, lepotička?« me vprašaš, čeprav veš, da drvim po avtocesti, čim prej bi rada bila doma, šla v kopalnico, pod tuš in se potešila ob misli nate.
»Vozim,« sem kratka. Pogoltnem slino in vpijam tvoj glas. Hripav, kot da še vedno sediš poleg mene in se mi pustiš zapeljevati.
»Vozi po desnem pasu. Po predpisih,« rečeš tiho. Hočem te vprašati, zakaj, a me prekineš:«Poslušaj me … sodeluj.« Namuznem se, hladna klima, ki mi piha med nogama, me mrazi, a ne toliko kot tvoj raskav glas. S prehitevalnega zapeljem na vozni pas, preklopim na prostoročno telefoniranje in te poslušam.
»Božaj se. Počasi… dvigni krilo in razširi nogi.« Tvoj šepet odmeva po kabini. Ubogam te. Z očmi, uprtimi na cesto, a z mislimi pri tebi, sledim tvojim navodilom. Z desno roko drsim po notranji strani stegen do roba samostoječih nogavic, katerih obris si zaznal skozi krilo še pred nekaj minutami. Dotaknem se kože. Potna sem, a me zmrazi, ko mi zaukažeš:«Odmakni hlačke … razmakni jih in se božaj…« Kot v transu storim, kar mi rečeš. S prsti sežem pod črne tangice in se dotaknem kože. Za trenutek kot da pozabim na cesto in si predstavljam, da si z glavo med mojima nogama.
»Se božaš?« Vprašaš.
»Mhm,« izdavim.
»Na kaj misliš?«
»Nate … predstavljam si, kako me ližeš…,« rečem, ko drsim po vroči muci.
»Kako te ližem, prasička?«
»Tako … dobro. S celim jezikom prodiraš vame. Paše mi…« Besede kar kipijo iz mene, ko se igram z nabreklim ščegetavčkom. Mokra sem.
»Poliži si prste in povej, kako dišijo,« mi ukažeš. Ponesem jih k ustnicam in posesam. Sladkoben okus mi napolni usta. Polglasno cmokam, ko se okušam. Nalašč. Zastokaš.
»Sladka je … sladka sem. Zaradi tebe. Sladka, mokra, potrebna. Hočem te,« rečem in s prsti počasi drsim vase. Koncentriram se na cesto in boke pomikam naprej, nazaj, naprej, nazaj … valujem na sedežu in mislim nate. Slišim svoje glasno dihanje, ki skorajda preglasi brnenje motorja. Čutim, kako mi pod bluzo otrdevajo bradavičke. Škoda, ker nimam dveh parov rok …
»Si še tam? Te še ližem?« vprašaš, čeprav vem, da slišiš, kako sopem.
»Še,« šepnem in si prste zarinem do konca v vlažno votlino. Ostanem tako in se prepustim tresenju avtomobila, ki ga vodim proti domu. Hitreje ko vozim, bolj čutim vsako brazdo na cesti. Počasi premikam prste v sebi tako, kot vem, da me spravlja ob pamet.
»Predstavljaj si, da te fukam … kako si želiš, da te… povej, kako?« me dražiš.
»Hočem, da me v stoje … prav tu, ob cesti, kjer bi se zdajle ustavila. Zapeljala bi v gozd, stopila iz avta in ti bi me naslonil nanj. Od zadaj bi me napičil, brez predigre, preveč sem že zrajcana … Želim si te…« stokam, ko si predstavljam, kako bi me porival ob avto z vso strastjo in močjo, ki ju premoreš.
»Hočeš, da sem grob?«
»Ja. Na silo me daj.«
»Bom. Pritiskam te ob avto in se zarivam vate… tako mokra si. Kje imaš prste, packa? Se rajcaš?«
»Ja. Igram se s prsti … to so tvoji prsti, z njimi iščeš mojo pičko, ko me nabijaš od zadaj. Samo midva sva v gozdu, samo midva…«
Cesta pred mano se spreminja v vlažno gozdno pot, avtomobili, ki drvijo mimo mene, so drevesa, ki naju opazujejo v prvinskem gibanju. Zdaj se s prsti porivam hitreje. Zadržujem orgazem. Še te hočem slišati…
»Razširim ti noge in te nabijam nase, muca moja, in ti mi posodiš svoje prste … skupaj te fukava tako kot hočeš, grobo, divje … daj … pomagaj nama… kje imaš prste?«
»V meni so… štiri prste imam v sebi, mokri so…«
»Ti prihaja?«
»Ja.«
»Kaj ti delam, da ti prihaja?«
»Tako dobro me fukaš, tako dobro … tako te čutim, noro je… še te hočem, daj me…« Nepovezano jecljam, izgubljam razsodnost. Na prvem izvozu zapeljem s ceste in ustavim ob robu.
»Vodi me do konca,« izdavim in počasi premikam prste v sebi. Govoriš mi, kaj mi delaš v tistem gozdu ob tem avtomobilu … govoriš mi, kako drsiš vame in iz mene in mi na pol slečeni raziskuješ telo, ki si ga jemlješ. Govoriš mi, da so moji prsti tvoj nabrekel tič in da so moji sokovi tvoja slina, ki jo raznašaš po meni. Govoriš mi, da sem tvoja muca, tvoja prasička, tvoja pohotnica. Govoriš mi, da me boš nekoč tako pokavsal, da mi bo žal, da ti nisem dala že prej. Govoriš mi, naj zaprem oči in pomislim, kakšen je občutek, ko si trd kot kamen v meni in me pritiskaš ob razbeljeno pločevino.
»Si?« sopé vprašaš, ko slišiš moje glasno stokanje. Nič ne rečem, ne pridem do sape, ko mi telo preplavi orgazem. Na drugi strani telefona slišim tvoje dihanje. Ti prihaja skupaj z mano?
V smehu se posloviva. Naslonim se na sedež in lovim sapo. Prste ponesem k ustnicam in jih poližem. Zdi se mi, da te vonjam. Želim si te. Zdaj še bolj. Pogledam na uro. Pomislim … nisem še toliko pozna, da ne bi mogla …
Vžgem avto in zapeljem proti naslednjemu izvozu. V smeri, iz katere sem prišla. Spotoma ti pošljem sms. K vragu, principi.
pika
5 komentarjev:
Ko mi je to naredila kolegica sem imel kar nekaj dela, da sem očistil armaturno ploščo.
Ti pa moram čestitat, da si zmogla voziti sam sem parkiral ob robu avtoceste. In ko sem "onečedil" armaturno ploščo se je za menoj pripeljo vozilo pomoč na cesti.
Si predstavljaš lepljive prste ki grabijo volan, prestavno ročico, v glavi šumi ahhhhhhhhhhhh jaz bi še:)
Ampak Sašo ... kje pa piše, da je vse to res?;)
Tega podatka nisem zasledil:)
Imata način, da lahko anonimno pošlješ priporočilo prijatelju za branje? Da samo napišeš Veliko užitkov in spominov ob branju, daš njegov naslov in ....hopla...že bere:)
Joj, anonimni... žal, preveč vprašaš. Tehnika ni moja specialnost ... vsaj v računalništvu ne ;)
Sicer pa ... ali ni preprosto tudi če samo skopiraš link in ga pošlješ po mejlu?
Pika
Objavite komentar