Odrešitev

Stiskal me je k sebi, kot bi slutil, da mu uhajam, polzim med prsti kot droben pesek s plaže, na kateri sva se nekoč ljubila. Njegov objem je bil trden in vroč, skušal je prodreti skozi mojo kožo in z vročico svojega telesa moje razstrupiti neznanega tujka.

»Kje si?« mi je šepnil na uho in okrepil stisk dlani okoli mojega pasu. Res, kje sem? Kje so moje misli in zakaj se tako nemirno selijo od enega k drugemu polu premice, preskakujejo zlato sredino in se namerno izogibajo zavetju? Kje sem, kam grem?

Preko njegovega ramena sem strmela skozi okno. Zategoval je prijem, vedno tesneje me je privijal k sebi in mi v uho šepetal dotlej neznane besede. Prasica. Kurba. Psica. Nisem jokala, otopelo sem bolščala skozi umazano steklo na prazno igrišče pred hišo. Temnilo se je, svetloba se je umikala nejasnim obrisom, ki so se preselili s prostega v tisti majhen prostor, poln najinega dihanja in zamolčanih skrivnosti. Dušil me je v svojih prsih, zadrževala sem sapo in čakala, kaj bo storil.

Brez besed mi je zvil roko na hrbet in me pritisnil s trebuhom ob steno. Skozi tanko majico sem čutila hlad, ki je vel od betona. Tudi on je postajal hladen, njegova koža ni bila nič več tako prijetna, nehal me je greti s svojim telesom, ki ga je grobo pritiskal ob mojega. Slišala sem, kako si odpenja pas in zadrgo. S prosto roko mi je segel pod krilo in mi strgal hlačke. Grobo mi je zarinil prste v pičko. Zabolelo me je, a čutila sem, da se cedim. Njegov bes me je vzburjal! Dodatno podžgan mi je s kolenom razširil stegna in se poltrd zarinil vame; ni še dobro začutil vznemirljivosti situacije, medtem ko sem bila sama vedno bolj mokra. Zaprla sem oči in naslonila lice na steno. Predstavljala sem si njega. On me je porival kot blazen, on mi je stiskal zapestja obeh rok, da mi je skorajda zastala kri, on je otrdeval in se izlival vame skozi slino, pot, seme. Nekje vmes med nemočno apatijo in užitkom nevarnosti sem se zavedla, da tiho stokam v ritmu, ki je razstrupljal moje telo in hkrati skušal vanj vnesti nov strup. Kolena so se mi mehčala, drhtela sem se od bolečine, ki jo je povzročal s svojo grobostjo, in užitka, ki je krožil skozi moje telo, od mednožja, kjer se je razcepil navzdol proti stopalom in navzgor proti divje bijočemu srcu, pa spet nazaj.

Prilepljena ob steno kot dva mehkužca, zlita v eno, sva čakala odrešitve. Zaprla sem oči in se pustila odnesti butanju valov… tako kot na tisti plaži, na kateri sva se nekoč ljubila.

pika