Ključ

"Pogrešal sem te," preprosto reče in se z roko sprehodi skozi moje lase. Drhtim od želje, da bi se dotaknil moje kože. Koliko časa se nisva videla ... celo poletje? Temne oči begajo po mojem obrazu, hočejo odkriti, če se je kaj spremenilo; je kakšna gubica več, so lica zagorela od vročega avgusta, so na koži sledi soli, ki jo je na meni puščalo morje? Je moje telo še tako mehko in voljno kot je bilo, ko sem se nazadnje privila k njemu in sva skupaj utripala v spomladanski noči? V svojih laseh poiščem njegove prste in jih zapletem med svoje. Skozi stik prstnih blazinic se prenese spomin, kri zavre in v zardelem nasmehu obarva lica. Tista noč...

"Vrni mi ključ," sem skušala biti resna, ko sva v hotelskem lobiju sedela med zadnjimi gosti. Prijetno omotična sem uživala v njegovih pogledih, ki so mi odpenjali gumbe na bluzi, dvigovali krilo in trgali samostoječe nogavice. Vino mi je dajalo pogum, postajala sem predrzna, take me verjetno ni poznal, spogledljivka sem mu v dvoumnih besednih dvobojih vračala dvojne porcije. V trenutku, ko je z moje strani mize vzel ključ moje sobe, sprva nisem trenila, čeprav mi je njegov pogled povedal, da je zaznal krč, ki je za hip uklenil moje telo. Kričeča želja, ki jo je stopnjeval cel dan, je dosegala vrhunec. Kdo bo odklenil vrata? Med nogama me je ščemelo, vlaga se je vpijala v hlačke, bala sem se, da ne bodo zadržale moje pohote. Nemirno sem se presedla in še naprej igrala upornico:"Vrni mi ključ, slišiš?"

"Vzemi si ga." Nagnil se je čez mizo in se mi približal, toliko da sem na obrazu čutila njegovo sapo. Dišal je po vinu. Po preveč vina. Tako kot jaz. Za pogum, za sprostitev, za vzdržnost ali za vzdržljivost? Na kolenu sem pod mizo začutila njegovo toplo dlan; ko je zatipal rob nogavic, mu je v lica bušnila kri. To ni bilo zardevanje iz zadrege, ampak stopnjevani naval želje. Z enim prstom je drsel okoli čipkastega roba, s prosto roko si je podprl brado in me gledal naravnost v oči. V zadregi sem umikala pogled. Nikoli ga nisem zdržala, njegovega že ne, to ni bil eden tistih pogledov, ki ubijajo zgolj zaradi lepe modre, črne ali zelene barve. On je gledal drugače. Njegov pogled se je hranil z mano in me počasi načenjal vse do živčnih končičev, ki so vzburjeno poskočili vsakič ko je priprl veke in mi molče povedal, da me hoče imeti. Nervozno sem prekladala prazen kozarec po rokah, želela sem si, da bi bil bar še odprt in da bi lahko naročila novo buteljko, nenadoma sem se ustrašila njega, sebe, tega, da je bilo tako popolno, predvsem pa zavedanja, da tudi vse, kar sledi, ne more biti manj kot popolno. Plačal je in mi ponudil roko. Lahko bi ušla. Pa nisem. Tokrat ne. Tudi ključa mu nisem več skušala vzeti. Naj vodi igro.

Zdelo se je, da se dvigalo celo večnost vzpenja proti vrhu hotela. V njem sva bila sama, brez vmesnih postankov in nepovabljenih gostov, nihče ni prekinil dolgega poljuba in nihče umaknil njegove roke izpod mojega krila. Prsti so se igrali z mojo nabreklo pičko, prisesal se je na moj vrat s svojimi arogantno zavihnjenimi ustnicami. Čez ramo sem opazovala najin obris v ogledalu. Moje dlani so se krčevito oklepale njegovih ramen, njegova roka je v simulaciji fuka izginjala v mojem mednožju. Kako izgleda moja pička v njegovi dlani?

Pijana od želje sva se opotekla do sobe na koncu hodnika, ključ zanjo je držal v levi roki, z desno me je grabil za rit, "pridi, greva, dajva," mi je šepetal v uho, ko je neučakano odklepal vrata. Daj. Odkleni že. Odkleni me.

Znašla sva se v predsobi. Na tleh salonarji za naslednji dan, na obešalniku kostim, na mizi prižgan prenosnik, poln novih sporočil. Nepomembno. Grobo me je prijel za ramena in potisnil ob steno. Vznemirjeno sem mu ponudila ustnice v poljub, sprejela njegov jezik, zdaj že znanega okusa, in se prepustila ščemenju, ki so ga prekinjali le zvoki odpetih pasov... sezuvanja čevljev... glasnega sopenja, stokanja, združevanja, pa spet razdruževanja vlažnih ustnic, ki so otekale od poljubljanja. Bluza, sploh ne vem, kdaj jo je odpel, sem jo morda jaz, je padla na tla, prsi kot da mi je hotelo raznesti. Prisesal se je nanje, pihal v otekle bradavičke in tiho stokal, ko so otrdevale v njegovih ustih. S kolenom mi je razširil stegna in zarinil prste vame. Mrazilo in kuhalo me je hkrati, pritisnjena na hladno steno v samih nogavicah sem zakopala prste v njegove lase in ga vodila do vrelca. Od moje pičke je kapljalo, ko jo je počasi obliznil. Fak. Biti pofukana z jezikom in umreti... Nekontrolirano sem pritiskala njegovo glavo v svoje mednožje, tako dobro me je nasajal, gledala sem ga, z jezikom v sebi se mi je zdel tako nemočen, ubogljiv, na vsak moj zvok se je odzval malce hitreje, malce globljle, prisesal se je na mojo pohoto in me od zadaj prižel k sebi, da je bil stik najinih teles še tesnejši. Zdaj se je premikal le še njegov jezik, telesi sta mirovali, čakali na eksplozijo, ki je prihajala iz trebuha, iz ledij. Prišlo mi je na njegove ustnice, tako silovito, da so mi klecnila kolena.

Obmirovala sva, a le za hip. Dvignil se je in mi s poljubom prenesel okus po meni. Še vedno sem utripala, ko me je roko povedel k svojemu oteklemu tiču. Grobo me je potisnil na hrbet na tla in se z enim sunkom zarinil vame. Prostor je polnilo glasno dihanje, tleskanje teles, v zraku je bila dolgo zatajevana strast, ki se je tisti dan kopičila z eksponencialno hitrostjo. Skozi možgane so mi v sunkovitem navalu vnovičnega užitka drvele podobe ... sprejem ... kava z njim... pavza, kosilo, prikriti pogledi ... klepet na hodniku, poln neprisiljenega, a nujnega dotikanja rok, ramen... večerja, umikanje oči, pa spet vračanje... in potem pijača, dve, tri ... njegov pogled, topel, a vedno bolj iščoč in neizprosen... njegove roke, močne podlahti, ki so me sedaj prikovale na tla... On, ja, on!
Vrnila sem se v trenutek, prisesal se je na moj vrat in norel v meni v dolgih, krčevitih sunkih. Za hip sem pozabila, ali si je nataknil kondom, a mi je močan orgazem znova zameglil razum. Zagrizel se je v moje ustnice in utišal svoj krik, pa mojega...

Ležala sva na tleh in v tišini spomladanske noči bežala vsak v svoje misli. Z balkona je vela hladna sapa, pripravljalo se je na nevihto. Vstal je in odgrnil zaveso. Svež zrak je odnesel vonj po nama. Ni mi bilo všeč, hotela sem vdihavati, vpijati sleherni atom te noči. Obrnila sem se k njemu in ga nežno poljubila, roka mi je samodejno zašla na njegove prsi. Vse, česar prej nisem utegnila zaznati, sem sedaj odkrila na novo. Hrapavo kožo rok, čvrst trebuh, ki ga je popolno dopolnjevala črta dlak, izginjajočih tam, kjer se je začenjal bočiti mogočen ud. S poljubi sem se počasi prebila do njega in ga zajela v usta. Dišal je po meni, trd, gladek, pripravljen na moje ustnice, ki so ga počasi srkale vase...

"Tudi jaz sem te pogrešala," rečem, v zadregi, moj glas je zamolkel, hripav, mešanica želje in skomin drsi po suhem jeziku in ga počasi vlaži. Želja po poljubu se s svetlobno hitrostjo zlije skozi telo, požrešno se mu vržem okoli vratu in mu zarinem jezik v usta. Presenečen je, a le za hip. Stisne me k sebi, skorajda premočno, zalije me vonj po njem, edinstven in nepozaben, ter znova prikliče spomine. Hočem jih obuditi, ne glede na vse bi rada znova in znova in znova... "Pojdiva," rečem in se nasmehnem njegovemu pomenljivemu pogledu. Kam? Ne vem, kam, nekam pač, kjer bova skupaj. Vse ostalo je ta trenutek nepomembno...

pika