Slutnja

Tiho je vstopil v stanovanje. Slutil je, da ni sama. Vedel je. Vedel je že dolgo, a je čakal na pravi trenutek. Na tega. Stanovanje je bilo temno, bledo ga je osvetljevala le polnočna mesečina. Tišina. Skorajda smrtna, le na drugem koncu, tam, v spalnem delu, pritajen zvok. Glasno dihanje je izdajalo veliko skrivnost. Prasica!

Stopil je za režo priprtih vrat in očem ponudil pregrešni prizor, ki si ga je dotlej le predstavljal. Bo spodaj? Zgoraj? Bo klečala pred njim in ga goltala? Jo bo nategnil v rit ali bo morda ona njega, da poteši radovednost, kako bi bilo, če bi imela nabreklo mednožje in prednost močnejšega?

Ležala je na hrbtu, v poltemi so se bleščale jeklene lisice, s katerimi je bila priklenjena na stranico postelje. Razkrečena mu je ponujala pogled na pičko, vsak milimeter je poznal... progo dlak, le toliko, za obliko in vtis so se risale do začetka reže, ki jo je tako rad razpiral s prsti, z jezikom... Za trenutek je zaprl oči in se spomnil njenega okusa... sladkobnega... obliznil je suhe ustnice in se zadržal, da ni vstopil v prostor, ko je ljubimec pokleknil med njena kolena in zalizal v mehko meso. Glasno je zastokala, lisice so zarožljale, ko se je nagonsko skušala rešiti iz oklepa in nohte zakopati v njegove lase. Njegove! Še bolj ji je razkrečil noge in se prilepil nanjo. V ogledalu nad posteljo je odsevala njena rosna pohota. Čutil jo je, za priprtimi vrati se je spremenil v ljubimca in jo jedel. Otrdeval je, tič mu je silil izza roba tankih poletnih hlač, srce mu je divje razbijalo, ko je skušal prizor sproti potiskati v pozabo. Všeč mu je bilo, kar je videl. Drugi jo je porival in to ga je vzburjalo. Sranje.

Njen obraz se je pačil v užitku sprejemanja. Vodil jo je do roba in nazaj, spreten, sveže meso, občasna in začasna skrivna dopolnitev. Več si ne bi upala, kurba nezvesta, preveč ji je pomenila varnost preverjenega. Cedila se je na rdečo satenasto rjuho, potna od sladostrastnega zadrževanja konca, in krčevito stiskala ujete pesti. Nemoč ji je preprečevala, da bi dokončno podivjala. Obdeloval jo je z jezikom, s prsti, z vibratorjem, ki ga je našel v nočni omarici, z vsem hkrati. In se umaknil, ko ji je skorajda začelo prihajati. Dober. Zna. A kaj čuti ona, ko se zvija pod njim? Je slabše, enako dobro, bolje ali popolnoma neprimerljivo?

V opazovanju je otrdel do meje znosnega; odpel si je hlače in pustil, da so zdrknile na tla. Osramočen, ponižan, a vzburjen hkrati se je začel dotikati.

Ljubimec se je dvignil in pokleknil nad njen obraz. Počasi se je zarinil med sočni, živo rdeči ustnici, ki ju je znala tako dobro stisniti, okleniti moškost in jo voditi do odrešitve...Gledal ju je, njega, kako izginja med njenimi ustnicami, njene priprte oči, ki so spremljale njegove reakcije, jezik, ki je sledil kipeči moškosti, vedno večji, vedno trši. Ni ji osvobodil zapestij; goltala ga je, malce nerodno, ker si ni mogla pomagati z roko, a vseeno globoko, toliko, da je slišal pridušeno stokanje, ko se ji je ljubimec zabijal skorajda do konca grla.

Pod prsti so mu valovile žile nabreklega uda, ki se je vzpenjal z vsakokratnim njenim vzdihom, lačnim drugega. Kaj ji je manjkalo pri prvem? Čvrstejše telo, nekaj let manj ali nekaj centimetrov več, morda kaj globljega, kaj tako globokega kot je nenadoma postalo njeno grlo, ki si je jemalo, kar ji je bilo zaradi vklenjene nemoči morda vsiljeno? Ne, ne, slaba tolažba, tudi odrešena spon ga ni izpustila iz sočnega objema ustnic, zdaj že razmazanih, popackanih z mešanico sline, šminke in potu. Z osvobojeno desnico je prijela čvrsto erekcijo in ga ni izpustila, vse dokler ni počasi sedla predenj, nato pa se obrnila s hrbtom proti njemu. "Pofukaj me," je rekla polglasno, "pofukaj me!" Vedno, kadar je bila zrajcana do predzadnjega krča, je postala vulgarna, kuzla, tudi za ljubimca ni zamenjala slovarja, pa zakaj bi ga, jezik seksa je en sam, to ni ljubezen, to sta meso in kri, telo brez duše, to je potešitev in orgazem in nič drugega... si je dopovedoval, ko je v odsevu ogledala opazoval, kako jo je tujec grobo potisnil na kolena, ji eno roko vnovič priklenil na stranico, drugo pa zvil na hrbet, ter se v enem samem sunku zarinil med čvrsta stegna. Iz njenega grla se je izvila nerazumljiva mešanica stokanja, gruljenja in vpitja, zahteva, naj jo razpolovi, razčetveri v užitku in nato znova sestavi v zvesto gospodinjo, mati, ženo njemu, ki je stal za priprtimi vrati in v pest lovil zadnje ostanke lepljivega maščevanja, ki se bo zgodilo nekoč, nekje, nekako... Maščevanja zaradi vpitja, ko ji je prihajalo, maščevanje zaradi v orgazmu spačenega obraza, ki je bil tudi v popolnem krču lep, vreden drka, vreden greha. Maščevanja ravno zato. Ker je vredna vsega.

Kako umazano se je počutil, ko se je izlil v svojo dlan, skorajda hkrati z njima, ki sta zadihano obležala v trenutku. Nekaj časa je še opazoval njeno telo, velike prsi, pordele od grobih stiskov, drhteča stegna, črno tetovažo krvave vrtnice na njenem vratu, po katerem je poleg njegovega očitno drsel vsaj še en jezik. Kaj bo storila? Ga bo potem, ko bo vstala in v kopalnici s sebe sprala umazanijo prepovedanega, poljubila in objela? Kaj mu bo povedala?

Tiho si je oblekel hlače in se odplazil iz stanovanja. Ni hotel vedeti.

pika