EVINA SPOVED

Vse je izginilo zaradi tebe. Moje misli so paralizirane. V ledenem objemu izziva, ki mi ga nudiš. Veš, vedno sem sovražila ljudi, ki trdijo, da ženska ljubi samo enega. Jaz sem vedno ljubila več njih. Naenkrat. Večkrat. Znova. Včasih boleče. Ker so odhajali in sem odhajala. Vendar sem znala ostati sama. Tako, kot ostajam zdaj sama z mislijo nate…. Veš. Boliš me. Si kot pesem, ki jo pesnik nosi v dnevniku pesniških misli in je nikoli ne izda. Ker te povsod vidim. Ker si prepovedan. Boli nemoč imeti. Strah, da se zanos spremeni v drhtenje telesa in željo po vedno znova… Zato. Ženska lahko ljubi. Veliko njih. Velikokrat. Zato mislim nate. Kako polziš z očmi po mojem telesu, pikasti obleki, ki jo nosim v poletni vročini. Mojih prstih, ki puščajo odtise na tvoji koži. Rada imam, da dišiš po meni.

Segretemu vinu v kozarcu. Ti v senci pod drevesom. Medtem, ko iz radia igra neka brezizrazna melodija. Moje misli so vihar, telo mirno. Tisti trenutek, ko bom odhajala bom vedela. Takrat vsi vemo. Moji lasje prekrivajo razgaljeni rameni, ko opazujem tvojo silhueto. Mogoče sem tvoja gospodinja, ki pridno pospravlja in se vsake toliko ozre in se zazre v tvoje oči. Ampak lahko odidem in me potem dolgo ni, dokler ne začutim, da si sam. To si rad. Sam. Vračam se po svoji želji, vodi me tvoja misel. Zato…ker vem, da si želiš moje pozornosti. Hočeš me zase. Igraš igro izkušenega moškega, ki lahko…pa veš, da ne moreš. Kako zelo si šibek ob meni. Kako zelo… Godi mi tvoj pogled. Tvoje roke, ki listajo neki lokalni časopis. Spremenil si me. Postala sem ranljiva. Vsak moški žensko spremeni. Erotično si me podredil. Želim biti vodena s tvojimi rokami. Se spominjaš, kako si segel po mojem telesu. Rekel si, da dišim po cenenem milu. Da me ne moreš izpustiti, dokler se ne izpustim sama. Daješ mi svobodo, priklenila me je tvoja žalost. Ljubim tvojo žalost, ki jo tako spretno skrivaš. Nočem, da me fukaš. Nočem biti psica. Hočem, da me ljubiš. Tu. Ko segam z rokami po gobici za pomivanje posod. Ko teče hladna voda po mojih prstih. Sezi z rokami pod mojo obleko. Stisni se k meni. Zadnjič je. Vdihni me. Skozi poletno vročino vdihni mojo kožo, skozi svoje prste. Daj, ljubi me. Tako sem nežna. Ne bom se premikala. Opravi vse, tako kot sam želiš. Mirna bom, ko me boš v navalu strasti zagrabil za vrat in se zarinil vame. Moje roke bodo stisnile umazani krožnik v roki. Voda bo nehala teči. Skozi okno se bom zazrla v žareče sonce na polju. V ptico, ki kroži nad travnikom. Ljubi me. Daj. Ne umikaj se. Zgrabi moje prsi in me usloči proti pomivalnemu koritu. Vzemi me. Vem, da me sovražiš v tem trenutku, ker ti vse dovolim. Sovražiš moje popuščanje, sovražiš moj vonj na sebi. Sovražiš izlivanje vame. Daj…ljubi me…samo ljubi me… Jutri me boš pogrešal. Slišal boš jutro. Ista ptica bo krožila nad travnikom. Isti časopis bo na mizi. Vse bo isto. Le midva ne bova…Ti boš sam. Jaz sem samo ženska, ki lahko ljubi več njih. Tvoja Eva.