Budnica

Danes je eden tistih dni, ko imam med nogami več vlage kot je je v zraku... in v tem deževnem dnevu sem si privoščila ... njega. Prišel je nenapovedano, ob zgodnji jutranji uri, ko sem v sami spalni srajčki sedela na balkonu in pila kavo, je pozvonil. Nepričakovano, nenapovedano, njegov glas iz domofona me je dokončno prebudil. "Jaz sem, vračam se s službene poti. Lahko pridem na kavo?" "Ja," sem dahnila kot uročena. Čutila sem, da dobivam mehka kolena. Kot vedno, kadar ga vidim, slišim ... poseben vpliv ima name. Odprla sem mu vrata, v stanovanje je vstopil moker od dežja, ki ga je ujel na poti od avta do vhoda. Razmršen, utrujen ... a kot vedno nasmejan. Tak hudomušen nasmeh ima vedno, nasmeh, ki razoroži. Pogledal me je globoko v oči. "Zaspanka," se je nasmehnil, ko me je prebadal s svojimi temno modrimi očmi ... žarčile so skozi mojo prosojno srajčko in v zadregi sem se umikala proti kuhinji. Natočila sem kavo in mu jo ponudila v veliki rdeči skodelici, moji najljubši ... prijel jo je, odpil požirek in me še vedno slačil z očmi. "Seksi si, " je rekel in se mi približal, »rad imam jutranje zaspanke.« Znašla sem se ujeta med njim in pultom. Iz njegove skodelico je uhajal vonj po sveži kavi. Še bliže meni je stopil, da sem se naslonila na hladen marmor. "Dobra je," mi je šepnil v uho, njegova topla sapa, kaj topla, vroča, bolj vroča od kave, mi je pognala mravljince po hrbtu. Z ustnicami mi je drsel po vratu, zadrževala sem dih. Zaprla sem oči, slišala sem le zamolkli zvok skodelice, ki jo je odložil na pult, in začutila svilo spalne srajčke, ki mi je zdrsnila po stegnih ... ne vem, kdaj jo je odpel, vem le, da sem stala pred njim gola, v polmraku ponedeljkovega jutra, on pa je z jezikom drsel po mojem telesu, preko bradavičk, ki sta se navlažili pod njegovo slino in otrdeli pod njegovimi jezikom, trebuha, popka, do grička, ki se je tedaj že sam od sebe ponujal njegovim ustnicam, mehkim, takim, ki bi jih lahko poljubljala dan in noč ... sprehajal se je okoli moje muce, okoli in okoli, z jezikom je risal obris režice, se dotikal luknjice, iz katere se je cedilo, a ni prodrl, ni me napičil ne z jezikom ne s prsti, ne še, dražil me je toliko časa, da se mi je trgalo, da sem glasno stokala... ko je videl, da se mi meša, da ga bom zalila, dobesedno zalila, mi je razkrečil nogi in ju dvignil na robova pulta. Poljubil me je, z jezikom je nežno risal robove mojih ustnic, da sem čutila okus po svoji muci, nato pa končal, kar je začel… njegov jezik v meni je bil slajši od moje sladke kave, moker, predrzen me je obdeloval s počasnimi gibi, obmiroval v meni, pa krožil po nabreklem gumbku ter v naslednjem trenutku začel sunkovito prodirati… gledala sem ga, kaj mi dela, mižal je in me lizal ter trdno držal moja stegna, da se nisem mogla premakniti, le boke sem rahlo porivala v smer njegove glave, v smer njegovega jezika … »kako je dobra, kako je mokra,« je šepetal in jo dražil, me za trenutek pogledal, kako uživam, poslušal, kako stokam, opazoval, kako si grizem ustnice … jeziku je pridružil prste, spretne prste, tri, štiri, zaprla sem oči in si predstavljala, da je njegov jezik njegov trd tič, hotela sem mu pomagati s svojimi prsti, a mi ni dovolil, roki mi je prikoval na pult, nogi sem mu ovila okoli vratu in se prepustila valovanju, plimovanju, ko me je pripeljal do glasnega krika … prišlo mi je sunkovitoma, glasno, čutila sem njegovo slino, ki me je močila, in svoje sokove, ki so jo tako popolno dopolnjevali…

Kava se je ohladila, ni je spil do konca. Mudilo se mu je v službo … »Ob dvanajstih grem na kosilo. V motelu smo s poslovnimi partnerji … če boš utegnila, se lahko dobiva na kavi … tokrat jaz častim …« se je poslovil… in me pustil … prebujeno … in potešeno…

pika