Odpusti mi, oče, grešila bom...

Odpusti mi, oče, grešila bom. Ne zdržim več, preveč si ga želim, predolgo že čakam, predolgo me čaka. Usojena sva si, morava se dobiti, morava se imeti. Jutri bo dan D. Jutri bo dan za pregreho, dan za razvrat. Pojutrišnjem bo pokora. Ampak o tem danes ne razmišljam. Danes sem grešnih misli, jutri bom grešnica. Jutri, ko se znova vidiva na najinem očem skritem mestu, tam, kjer se že dolgo vdajava poljubom in dotikom, a dlje si nisva dovolila ... jaz nisem dovolila ... jutri bo drugače, jutri bo moj. Presenetila ga bom, ko si bom odpela gumbe na bluzi in mu roki ponesla na svoje prsi, napeti bradavički ga bosta čakali, čakali njegove prste in njegov jezik, drugo roko mu bom popeljala za razporek, visok razporek krila, ki ga bom oblekla nalašč zato, da bo lažje in hitreje prišel do bistva. Popeljala ga bom k moji mokri muci, ki je ne bodo utesnjevale hlačke, da ga bom še bolj presenetila, in najini prsti bodo hkrati prodrli vame ... gledal me bo naravnost v oči, kako uživam, in jaz njega, kako uživa, poljubljala se bova kot obsedena, ne tako kot po navadi, sramežljivo in zadržano, ampak strastno in predrzno, poljubljala se bova, kot da je prvič in kot da je zadnjič.
Odpusti mi, oče, grešila bom še bolj, tam, kjer se dobivava, je majhen in tesen prostor ter veliko možnosti, da naju zalotijo, zato bova hitra in iznajdljiva ... ne bom čakala, da nama kdo prepreči to, kar si želiva, obrnila se bom in se uprla ob steno ter mu ponudila sebe, svojo napeto ritko, ki se bo bočila pod krilom, ter ga prosila, naj me vzame, hitro, divje, pregrešno. Ne bo se pustil dolgo prepričevati, trd bo, to bom čutila pod svojimi prsti, ki bodo božali njegovo moškost, trd bo, ker si me že tako dolgo želi, zato bo strgal bluzo z mene, mi neučakano privzdignil krilo in se zarinil vame, v mojo mokro pohotnico, ki ga čaka že tako dolgo ...
Odpusti mi, oče, grešila bom, ker bom vpila njegovo ime, ime, ki ga ne bi smela. Odpusti mi, ker bom uživala vsako sekundo, vsak centimeter, vsako kapljico njega, ki bo polzela vame. Odpusti mi, oče, ker ne bom čutila sramu in ne slabe vesti, le srečo in izpolnjenost, le zadovoljstvo in zadovoljenost.
Odpusti mi, ker ne bom več grešila le v mislih, ampak tudi s telesom.
Odpusti mi, ker ne verjamem več v nebesa.
Odpusti mi, ker nisem več tvoja ovčica, ampak njegova grešnica...

pika