nedelja, avgust 19, 2007

izpovedana




Ničesar ne veš o meni.

Veš samo to, kar sem ti povedala, pa še to je lahko resnično ali pa zlagano.
Veš, da delam v istem mestu, kot ti in da sem brineta, ter da imam rada jazz in zeleni čaj.
Mojega telesa ne poznaš, njegovi užitki so ti tuji. Vse je plod tvoje skvarjene domišljije….In vendar si te želim srečat…želim te vohati…grabiti…mešati slino s tvojo…mešati svoje sokove s tvojimi…lizati…stiskati…stokati…prihajati, vzeti v roke tvojega nabreklega korenjaka in si ga zariniti globoko v grlo. Medtem, ko ti ne pustim, da se me dotikaš si želim biti pofukana v usta. Noro si ga želim obdelati prav z usti.
Hočem, da si dekoncentriran zaradi misli name in da, ko ti prihaja vanjo, misliš, da se zarivaš v mojo muco, tako željno tebe.

Ničesar, res ničesar, ne veš o meni.

Eva

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Pa si prepričana, da me zanima vedeti vse, ka meniš, da nevem?

NoMercy pravi ...

Pa si prepričana, da si želim vedeti vse, kar meniš, da ne vem o tebi?
Kaj pa, če bi mi bilo dovolj samo, da mi ga obdelaš in potem greva vsak svojo pot

grešnici pravi ...

vedeti je treba vse in še več

Anonimni pravi ...

manj, ko veš lažje se greš zvedeti kaj novega

 
hit counters