sobota, avgust 18, 2007

Prijetno s koristnim


Točno ob štirih, kot sva dogovorjena, te zagledam, kako stopaš po hodniku, mimo tajništva, kjer se najaviš, proti moji pisarni. Delam se, da te ne vidim, ker sem hudo zaposlena, in se pustim presenetiti. Seževa si v roke, pogled v oči je malce predlog. Povabim te, da sedeš, zaželiš si kave, naročim jo. Ko jo čakava, začneva pogovor o v bistvu povsem nepomembnem poslu, ki te je pripeljal k meni. Saj vem, hotel si me videti. Tudi jaz tebe. Tajnica ti prinese kavo in mi pove, da odhaja. Prav, ji rečem in z njo uredim še zadnje malenkosti. Čutim, da spremljaš vsak moj gib, mojo mimiko, ko se pogovarjam z njo in prelagam papirje, ter skušam ostati mirna. Končno odide. Vstanem in stopim za tvojim hrbtom, okoli mize, se te, priznam, namenoma dotaknem z bokom, in zaprem vrata. V istem trenutku čutim na vratu tvojo sapo. Obrnem se, stojiš pred mano. Gledaš me v oči, ko mi z roko sežeš za pas in obrneš ključ v ključavnici. Kot vkopana stojim, ko me prisloniš na vrata in strastno poljubiš. Ne izgubljaš časa, saj mi, medtem ko svoj jezik prepletaš z mojim, odpenjaš gumbe na bluzi in se z roko zakoplješ v prsi, ki te nabrekle pričakujejo. Nadaljuješ med mojima nogama, kamor preseliš spretne prste, privzdigneš oprijeto krilo in s poljubom zadušiš moje stokanje, ko na hodniku zaslišiva glasove. Nisva sama. Sva pa sama s seboj in tega si ne pustiva vzeti. Razmakneš mi hlačke, tvoji prsti so v meni, delaš me mokro, tvoj jezik išče moja ušesa, moj vrat, moje rame, in medtem ko ti odpiram gumbe na hlačah in v njih poiščem tisto, kar si želim, me še enkrat trdo prisloniš k vratom in zaližeš, da komaj lovim sapo, nato pa me silovito obrneš in prisloniš na mizo. Stojiš za mano, primeš me za lase in mi nežno usločiš vrat, po katerem drsiš z rokama, pa po prsih, trebuhu, bokih, gneteš in grizeš ritko pod privzdignjenim krilom, kjer se ti ponuja brez hlačk, iz katerih sem že stopila. Za trenutek, res samo za trenutek, se ustaviš, ko se pred pisarno znova zaslišijo glasovi, nato pa se, čeprav glasovi ne potihnejo, zarineš vame z vso nakopičeno strastjo in izzvano pohoto. Tako močno me zagrabiš za boke, da bodo verjetno pomodreli, a mi paše, vznemirja me razburljivost trenutka in ambienta. Naslonim se na mizo in se ti prepustim, ker vem, da rad vodiš igro. V skorajšnji tišini, sliši se le tvoje in moje sopenje, me obdeluješ, brez predigre, brez dodatkov, oba sva dovolj razrajcana, adrenalin naju ščemi in nama megli razum. Pred vrati klepetajo in se smejijo, ti pa se premikaš v meni in jaz ti prihajam nasproti. Na pol sva slečena in na pol oblečena, ne vidiva se, a dovolj je, da se čutiva, da te čutim, ko me ližeš po hrbtu, ko krožiš po bradavičkah, ko me celo privzdigneš na mizo, da me lažje napolniš do konca. Hropeš mi v vrat, gneteš mi prsi in jaz se nagnem nazaj in ti šepetam v uho, spodbujam te, daj, zdaj in tu, in to te do konca razdraži. Primeš me za roko in jo popelješ na mojo mokro muco, nakažeš mi, naj se dražim, medtem ko me boš do konca uničil, medtem ko si boš nataknil kondom, ki je znak, da si na vse to računal, da si mislil vnaprej, da si načrtoval. Misel na to me še bolj razgreje. Uf, prišel si sem, ker si me želiš, ker me hočeš, ker bi me. Samo sebe s prsti vodim k vrhuncu, preden se mi pridružiš in me znova nasadiš, porivaš, zagrizeš se vame in me čez ramo opazuješ, kako se obdelujem v sozvočju s tvojimi gibi, moji prsti se v meni srečujejo s teboj, kar naju do konca obnori. Postajaš hiter, sunkovit, zahteven, čutiva, da nama prihaja, težko je biti tiho, ko začutim tisti znani pritisk in pretres, ko čutim, kako se napneš v meni. Polglasno zastokaš in mi glavo nasloniš na rame. Iz ustnice mi, od močnega ugriza, s katerim sem zadržala krik, kaplja krvi kane na pogodbo, ki si mi jo prinesel v podpis. Saj je bil to vendarle namen tvojega obiska, mar ne?

pika

Ni komentarjev:

 
hit counters