piano
Občutka, ki ga nosim v sebi, ko grem k tebi, ne morem opisati. Samo čutim.
V grlu težo, hrepenenje po bližini tvoje bližine. Sili me v smeh. Sili me v jok. Sili me k dotikanju mojega telesa z istim ritmom, kot ga imajo tvoji prsti, medtem ko čakam zeleni znak ceste, vodi me k tebi rdeče čipkasto spodnje perilo. Zate.
Vedno je isto, ne mine. Čas se ustavi, moje misli pred teboj, medtem ko mešaš pijačo zame, potujejo enakomerno po tvojem obrazu. Iščem znake, črke, navodila kaj storiti. Ker hočem vse, ker hočem stisniti tvoje prste med moje in preplesti svojo slino s tvojo.
Mirujem. Kuhaš. Praviš, da rad kuhaš meni. Srkam hladno pijačo, poslušam tvoje gibanje. Odpnem srajco, vroče je. Avgust se bliža k svojemu koncu. Izdihuje zadnje dihe večerne sopare, ki puhtijo iz vročega asfalta, tam spodaj pod malim balkonom. Mesto je hrupno, sirene in ti.
Tvoja brada, res jo imaš. Tokrat točno tisto, ki izvabi iz mene divjo žensko, ki si želi hlastati, presti in se drgniti s telesom ob tvoj obraz. Moja mehka koža, ki jo reže tvoja brada. Duši me želja po tebi. Tako zelo si mi pristno prepovedan. Pogoltnem še en požirek in mirno čakam na postrežbo, mojega glavnega kuharja. Glasba, ki si jo sprostil v prostor vsebuje saksofon. Jazz. Veš, da ga ljubim. Počutim se klišejsko, ampak občutek mi je všeč. Prežema me toplota in moje grlo se pridružuje roki, ki spusti kozarec, enostavno, ga ni sposobna več držati. Zrem vate.
Polagaš krožnik finega lahkega obroka na mizo in mi doliješ vina. Smehljaš se. Vabiš me k hrani. Siliš me k kuharskemu dvoboju. Tiho te spremljam z očmi. Povsod. Tudi, ko glasba utihne in rečeš, da mi boš ustregel, sedeš h klavirju in igraš. Zame. Ta večer si zame z menoj… Siliš me k norosti.
Predno nehaš igrati, ti s prsti sežem med lase. Moje telo, razpeta srajca vse je tako blizu tvojega obraza. Igraš, tvoje oči so priprte. Manjka ti samo še cigara in bi bil, kot »fantom« iz starih ameriških črno-belih filmov. Zarinem dlani pod tvojo razpoko obleke, vse do prsi, kot mačka, ki elegantno brusi kremplje v novo pohištvo. Tipke na levi strani klavirja utihnejo. Čutim tvojo dlan, kako potuje pod moje krilo, preko mojega stegna, vse do roba perila namenjenega tebi, danes, zdaj, tukaj …
Tako zelo si želim, da me vzameš.
Odidem k mizi, želim si, da ne nehaš igrati. Slačim srajco, tanek material drsi z mojega telesa in poljubi tla. Hladen veter poliže moje telo, ki je napeto kot strune v rokah najboljšega flamenko kitarista. S prsti si razpnem vezi, ki držijo prsi na varnem. Slečem krilo. Ukazujem ti, da ne glej. Ukazujem ti, da igraj … Ležem na mizo. Moj hrbet se lepi na podlago…Vročina ne popušča.
Glasba utihne in ni več luči.
Nimam časa. Tvoj jezik je v mojem popku, njegov hlad čutim vse višje in višje. Moji bradavički nista trdi, vendar lizi tvojega jezika hitro spreminjajo stanja. Zvijem se. Med mojimi nogami se sproščajo sokovi naslade. Tebe, tvojega kuhanja, tvojega igranja. Tvojega nedolžnega vonja. Vsega kar si ti. Grabiš z dlanmi moje prsi, grizeš, nežno poljubljaš… grabim z rokami pas tvojih hlač in ga hočem spustiti na plano. Rada bi ga videla, čutila. Vonjala kako se rosi na samem vrhu, kako še bolj raste pod mojimi prsti. Zato ga grobo stisnem. Želim si te kaznovati. Rada bi, da me prosiš. Jezna sem, ker dolgo nisi bil v meni. Pogrešala sem te. Kako zelo se spominjam polnjenja moje pičke. Tvoj je poseben. Prilagaja se mi. Mokra sem.
Diham ti v uho. Šepetam. Stisneš me k mizi in razmakneš moje hlačke. Otepam se, rada bi še malo tvoje bližine. Prepozna sem. Zarineš se globoko vame. Zaprem oči. Moje dlani iščejo tvoji dve ritnici, ki sodelujeta pri najinem fuku. Ne ločuješ se od mojih ustnic. Ljubkuješ jih, grizeš. Fukaš me. Spet sva midva. Poznam tvoje telo, vem kako dolgo boš trajal. Vročina gori skozi moje telesne dele. Hudo mi je, tako »pašeš«. Cvilim po še. Nato te ustavim. Za trenutek, ko bi rada, da me pogledaš v oči. Nato bi rada, da počasi nadaljuješ. V meni.
Želim si, da me zapišeš v spomin. Zjutraj, ko se zbudiš, me ne bo več. Ostal bo samo vonj mojih las na tvoji blazini. Moj vonj na tvojih rjuhah…. tvojem telesu, tvojih prstih….moji odtisi na tebi.
Eva
6 komentarjev:
Končno si se prebudila. Komplimenti za tale fukotožno čustven izliv!
končno! še jaz imam solzne oči ;)
pa kje sta vidve?
sem že klical interpol oddelek
izgubljene osebe:)))
lepa je vrnitev !!!
Saso_g
Prav ,.. jokiššš!
...odpusti mi oče... grešila sem... in še bom... in še bi... še bi vaju brali... pliiiizzzzzz
še bomo pisali in še brali, Eva
Objavite komentar