DEŽEVJE
Stopala me bolijo. Okno hotelske sobe v najvišjem nadstropju ima pogled na stari del Ljubljane. Umazano je, sprašujem se ali so tudi rjuhe tako »nečedne«. Tega namreč ne maram. Soba je »lična«, postelja oblečena v sivo, kopalnica popolnoma bela, garderobna omara pa iz češnjevega lesa. Nočem se sezuti, popravim si lase na levo ramo in se zazrem na ulico. Dežuje. Veter lomi veje bližnjih dreves in prevrača odvržene smeti, vrtinči jih in treska ob pločnike. Ljudje hitijo. Opazujem žensko z rdečim dežnikom, kako čaka na zeleno luč semaforja in prečka cesto. Zebe me. Prekrižam si roke in objamem svoja ramena. Črna obleka z dolgimi rokavi, ki mi sega do kolen in mrežaste nogavice zašumijo. Drgnem si ramena, da se pogrejem. Pomislim na vino, ki sem si ga nalila v velik kristalni kozarec. Portsko vino je. Dobila sem za kot darilo od kolegice, ki je potovala po Španiji. Stopim po kozarec in se vrnem k oknu. Okus vina se razlije po mojih ustih in me umiri. Gledajoča skozi okno izpraznim kozarec po požirkih. Čakam te. Zamujaš. To ni tvoja navada. Vendar nisem nervozna. V meni je toliko mešanic čustev, da enostavno za nervozo ni prostora. Mogoče sem jezna. Ja. Mogoče bom odšla, preden prideš. Pustila vrata sobe odprta in stopila proti stranskem izhodu, da se ne srečava. Mogoče. Stojim. Ne čakam na brnenje mobilnega telefona. Ne čakam na sms. Moje telo je v transu dežnih kapelj, ki tolčejo v razmazano okno. »Ves dan že dežuje«, slišim glas nekje pri vratih. Ne obračam se. Ne morem se obrniti. Tvoj glas, me priklene, s tisoče členi verige na mesto, kjer sem in kjer se v trenutku zavem, da nimam moči pred teboj. Nimam. Ne premikam se. Slišim te, kako si odpenjaš plašč in ga pospravljaš v garderobno omaro. Po sobi se razliva moj parfum Chloe Love intense. Šele zdaj ga vonjam. Kot bi tvoj prihod divje razprl moj čut za vonj, kot da se transformiram v mačko, ki ne ve ali bi predla ali bo praskala. Zdaj stojiš pri meni. Moji prsti še vedno drgnejo svoja ramena. Stopala me bolijo, dolgo že nisem bila obuta v visoke pete. Vpraša me:« Te zebe? Si jezna? Vidim, da si pila vino, kakšno je?« Neham stiskati svoja ramena in šepnem:«Postrezi si, vzemi kozarec, na omarici je, Portsko vino je. Špansko. Zelo dobro.« Brez besed storiš, kot sem predlagala. Tiho si. Deluješ nekako izgubljen, čeprav te še nisem pogledala v oči. Ko mi obrneš hrbet, zavoham tvoj parfum. Med tisoči vonji bi ga ločila. Nisi edini, ki ga nosi, vendar se ujema samo s tabo. Ne vem ali po naključju, naklepno sem prepričana, da ne. Vrneš se k meni z obema kozarcema in mi ponudiš. Zavrnem z mahljajem glave. Spustiš po grlu dva požirka. Odložiš oba kozarca in stopiš še bližje k meni. Nasloniš glavo na mojo ramo in vprašaš:«Zakaj si jezna? Reci nekaj?Daj no.« Naslonim svoj obraz na tvoje čelo, podrgneš svoj obraz k mojemu. Poznaš me. Veš, da sem nepredvidljiva. Veš, kaj se lahko zgodi. Oviješ svoje roke okrog mojega pasu. Grabim tvoje dlani, tako, da položim svoje na njih. Ustavim te. Ni ti mar. Vračaš mi z grabljanjem mojih dlani. Prsti se nama prepletejo in močno me stisneš. Rahlo me boli. Na moj vrat pade tvoj poljub. Hočem se iztrgati, ko mi zašepetaš:«Nikamor ne greš mačka, nikamor.« »Bova videla, izpusti me, besna sem nate«, siknem. Ne poslušaš. Nasmeješ se, vedoč, da si fizično močnejši. Zato se obrnem in izmaknem dlani, vendar stopiš bližje k meni in zdaj se z zadnjico dotikam široke okenske police. Potisneš me za ramena, da se usedem nanjo. Zgrabiš me za obraz in pogledava se v oči. Resno me vprašaš:« Si jezna, ker sem zamudil? Pozabil sem dežnik, moral sem nazaj ponj, saj vidiš, kakšen je promet. Hej tu sem, nikamor ne grem. » Lase imaš mokre. Ne vem zakaj, vendar me tvoje pojasnilo moti, vendar nisem jezna zaradi dežja, prometa, dežnika, zamude. Jezna sem, ker te pogrešam. Sprašujem se, nekje zadaj v svojih mislih, ali razumeš to? Spustiš roko na moj vrat, diham globoko in plitvo: »Pogrešam te, pogrešala sem te.« Nasloniš svoj obraz na mojega, iščeš moje ustnice. Izmaknem se, ko me grobo pritisneš k sebi in poljubiš. Vdreš z jezikom v moja usta, prepleteva se v poljub. Popustijo mi moči, iščem s prsti tvoj mokri vrat in tvoje mokre lase. Nočem, da se umakneš. Najina slina, ki ima okus po rdečem vinu, se meša v neki nori afrodiziak, ki ima učinek na moje celotno telo. Ne izpuščaš me. Pritisnjeno na okensko polico mi potisneš prste med lase in z mojih ustnic preideš na vrat, nazaj na obraz, lase, čelo. Ne izpuščaš nobenega dela, medtem, ko sama drsim z mokrimi rokami po tvojih ramenih. Šepetaje med poljubi mi poveš:«Misliš, da samo ti pogrešaš? Misliš, da samo ti želiš, potrebuješ? Poglej me, kako ti pravim, da si mi lepa, me slišiš, lepa si, želim si te.« Izmaknem se tvojim prstom in ti obrnem hrbet. S pogledom čez ramo rečem:« Odpni mi obleko, nekaj drobnih gumbov ima na vrhu, pri vratu.« Brez zadržka se lotiš odpenjanja moje obleke, pri tem pa poljubljaš moj vrat, moje uho in me vonjaš. Kot bi se omamljal z mojo kožo me »vsrkavaš« v svoji nosnici. Potegneš mi obleko preko bokov, da stopim iz nje. Globoko zavzdihneš ob pogledu na mojo rit, ki se nakazuje skozi mrežaste nogavice. Čutim tvoje dihanje na svojem usločenem hrbtu, globoko je, poželjivo. Čutim tvoje poljube, ki drsijo po moji hrbtenici. Vroč si. Tvoji topli prsti zgrabijo joške, ki so še na varnem v črnem nedrčku. Dihaš še globlje, le da sedaj se tvojemu dihanju pridruži se moje, ki pa ga uravnavajo tvoji prsti, ki me stiskajo za nabrekli bradavički. Moje telo se zvija. Nekontrolirano si te želim. Razmaknem nogi in se primem za polico, nagnem se z obrazom proti oknu. Ukažem:« Poliži me.« Ne čakaš, predolgo sva čakala. Spustiš se na kolena in sežeš s prsti med moji nogi. Mokrota prodira skozi redke preplete mrežastih nogavic. Najprej me otipaš. Podražiš s prsti. Nagnem se še bolj, da lahko začutim vroč jezik, ki zdrsi po tkanini, ki mu še vedno diskretno preprečuje popolni stik z mojo pičko. Dihajoča z rdečimi nohti puščam sled na beli hotelski polici, komaj slišno zašepetam:« Strgaj jih.« Porineš prste skozi drobno mrežo in jih strgaš. Osvobodiš si pot do mesta, ki si ga želiš. V tišini hotelske sobe slišim paranje nogavic. Nato čutim tvoj jezik, ki išče mojo sredino. Zarineš ga vame. Zaječim. Moj krik se razleze in odbije ob stene sobe, medtem, ko ne prenehaš. Vem, da ne boš nehal. Rad mi to počneš. Rad imaš, da prihajam v tvoja usta. Da se razlijem vate, da me užiješ. Prepuščam se ti. Premikam boke v nasladi. Dvignem eno koleno in ga položim na okensko polico, medtem, ko mi tvoj jezik dela hudo. Poznaš me, veš kako imam rada. Vendar me dražiš, mučiš. Vem, da hočeš, da te prosim. In slej, ko prej bom, kajti moja naslada narašča. »Pofukaj me z jezikom«, zasikam potrebno. Bližam se orgazmu, čutiš me, kako mi stegno, katerega zgrabiš, drhti v užitku. Spustim glavo in ramena proti dnu okenske police, utihnem za nekaj sekund, nato pa kriknem v orgazem, medtem, ko se mi prsi uležejo na polico. Diham…ne nehaš…trzam, ne nehaš. Prosim te, da prideš k meni. Prosim te. Spustiš me in se dvigneš. Nebogljena sem. Pogladiš me po hrbtu z dlanjo. Čutim tvojo trdoto, ko spuščam nogo na tla. Stisneš me k sebi in ukažeš:«Sezuj se!« Stopim iz čevljev in te poželjivo pogledam preko ramena. Odpenjaš si hlače. Nimava časa za goloto, čeprav si jo želim. Z enim samim vbodom se potopiš vame, porineš prste med moje lase in jih potegneš. Čutim, kako ti paše. Izgovarjaš moje ime, mrmraš in pripoveduješ. Razmaknem nogi še malo, medtem, ko tvoja prosta dlan zdrsi na eno izmed mojih prsi. Gneteš jo in stiskaš. S prsti sežem med svoji nogi in poiščem tvojega trdega kurca. Zdrsim, do jajc. Stisnem jih. Vsakič, ko greš globoko vame. Fukava grobo, nasilno. Čutim tvoj ugriz na hrbtu. Tvojo slino. Tvoj nos, ki drsi po moji koži. Ne nehaš me grizljati. Tvoje globoko dihanje se stopnjuje, zato stisnem še bolj, ko se po tvojem telesu zapodi kri v orgazem. »Bruhneš« vame, napolniš me. Stiskam te še vedno. Sinhronično s popuščanjem tvojega užitka spuščam. Spustiš obraz na moj hrbet, objameš me z obema rokama:«Prasica si veš.« Nesramno se nasmejem:«Mhm…« Gola sediva na postelji, najini telesi sta topli. Sediš med mojimi nogami. Objemam te, nogi imam oviti okrog tvojega pasu, masiraš mi stopala, ki so edina še neogreta. Drgnem svoj obraz ob tvoj hrbet in te zasipam s poljubi. Šepetam ti… Sežem po brisači, ki sem jo prinesla iz kopalnice. Rada bi ti posušila lase, preden nadaljujeva. Zunaj grmi. Še vedno močno dežuje. Tvoja Eva
4 komentarji:
Hvala ti za potovanje v hotel Slon! Bilo je čustveno, nasladno, vabljivo, enkratno. Očiščena okenska polica, raztrgan tekstil!!!
RESPEKT
tvoj zvesti bralec
SASO_g
Lep opis, bogat izbor besed in izliv čustev !
Samo, za današnji čas si nekoliko
predolga. Saj je vse kar počneš in doživljaš zelo enostavno... ljubiš ali pa ne ljubiš !! Bodi še naprej srečna ! Zavedaj se pa, da je bilo
na svetu veliko STRASTNIH LJUBEZNI, pa so se mnoge, ki so videli v tem edini smisel v življenju, ŽALOSTNO KONČALE...
I.
Kako dobri utrinki....Nestrpno čakamo nove poti v domošljijo
AH tako ,.. super !
Objavite komentar