Pija je klečala nad menoj in se držala za strop avtomobila. Iz moje pritlehne, med njena stegna vkleščene, perspektive je bila njena muca videti kot z Mirojevih slikarij: čisti abstraktni trikotnik brez nosilca. Pravzaprav bolj abstrahiran in zamaknjen, odmaknjen in prestavljen iz vroče hotnosti telesa. Kot malce deformiran mahovnat stožec, ki je v teku noči izgubil orientacijo, se prekopicnil, in, balansirajoč na enem samem ogljišču, kipel nekam navzgor, proti nebu.
Le da neba ni bilo nikjer. Iz mednožne perspektive, zamejene z mehko teksturo nihajočega tekstilnega stožca, je pogled segel le do naslednje stožčaste skulpture, Pijinih jošk.
Smešno, njeni veliki joški, voljni in gnetljivi, takoj ko sta razdraženi zapustili modrček, ti strašni gmoti z neznanskima kolobarjema, ki sta davila utapljajoči se bradavički, ti valujoči polcelini, ki sta se pričeli širiti nekje pod vratom, se razpeli nad pazduhama in oblo sklenili nekje nad popkom, ti nenavadni konstrukciji, ki sta ob dotiku rok poljubno spreminjali obliko, se krčili, raztezali, dvigovali in spuščali, potovali pod brado in zibajoče pristali skoraj pod rebri, sta se izpod beder zdeli le kot dva majhna skromna stožca. Zgoraj malce vdolbena in spodaj rahlo izbočena sicer, kot da bi ju neka neznana sila držala v tem nenaravnem položaju: vodoravno in ležeče, malce postrani in malo bolj desno, spet malo bolj levo, pa kljub vsemu le stožca. Daleč od monumentalnih širjav, ki so jih sicer ponujali Pijini joški. Takrat, na primer, ko je snela modrček, in sta izbruhnili v neposredno otipljivost, oblo in slastno, gibko in mehko. Ko mi jih je počasi spustila na oči, težke in neprehodne, temne in dišeče, mi jih zlobno ustavila na ustih, ki jih niso mogla ujeti, begajoč od ene do druge, od še rastoče do že nabrekle bradavičke, pa spet v temen prepad med njima, v brezno, ki je vroče utripalo od krvi in znoja, od potu, ki se polzel po mehkih prepadnih stenah in švica, ki se je nabiral pod njima. Ko je mednju za trenutek vklenila moj vrat, samo toliko, da je začutila moj povečani utrip, potem pa ju počasi potegnila na suho, dokler s svojimi ni dosegla mojih bradavičk. Ne vem, v primerjavi z ženskimi so se mi moške bradavice vedno zdele kot dva majcena flajštra, kot dva zamaška od piva ali česa podobnega. Pravzaprav jih v resnici niti ni dobro videti; sta kot majcena kolobarčka, ki zapuščeno ždita na moških prsih. Drobcena in nagrbančena in nekako neugledna.
No, kakorkoli že, Pija ju je s svojima bradavičkama najprej nekako zahaklala, kot bi se hotela vsidrati, potem pa nanju počasi spustila joški, ki sta se po meni razlezli kot dobro vzhajano testo. In tisto, kar je še trenutek prej spominjalo na velika, hlebčasto oblikovana stožca, se je na mojih prsih počasi razlivalo v vedno širšo, božajočo mehkobo. Smešno, ampak to vroče pokrivalo, ta potna, skoraj neobvladljiva gmota utripajočega tkiva, v katero so se spremenile Pijine joške, je delovala kot katalizator in prevodnik. V bradavičkah me je pričelo mravljinčiti in ščemeti, čutil sem, da nabrekajo in se večajo, da silijo izpod dozdevnih obližev in pločevinastih pokrovčkov. Še mnogo bolj neposredno in konkretno, kot neobvladljiv električni tok, pa je ščemenje in drgetanje planilo med noge, mi v hipu dvignilo kurca in ga spremenilo v ostro, robustno orodje. Čvrsto in močno in neupogljivo.
Pija je čutila, kako se ji je naslonil na notranjo stran stegna, rahlo je privzdignila boke in se počasi, za kak centimeter ali dva, spustila navzdol. Le toliko, da je njen stožčasti trikotnik ujel glavico kurca. Rahlo je trznila z boki, ravno prav, da je glavica zdrknila v njeno, očitno že dobro navlaženo, špranjo, potem pa pričela počasi, čisto nežno krožiti z rito. Ravno toliko, da je v sebi vrtela le glavico in samo toliko, da je ni nikoli čisto izpustila. Pri tem je svoji joški počasi dvigala z mojih prsi, in tisto, kar se je še trenutek pred tem zdelo vroče, utripajoče tkivo, gnetljivo in neskončno prilagodljivo, je pred menoj zanihalo kot veličastna mlečna zvonca, strastna in vznemirjena. No, pravzaprav je bilo tisto, kar je spominjalo na zvonenje, le lahno nihanje Pijinih dojk, njuno poplesavanje gor in dol, pa levo in desno, pač v ritmu, v katerem se je odpirala in zapirala okoli glavice mojega kurca.
Res, smešno, ampak nisem si mogel kaj, da tudi v tem položaju in v trenutku, ko mi je mednožje kipelo od pekoče nestrpnosti, ne bi opazil, kako sta se njeni, majcene kroge opisujoči joški, pravzaprav spremenili v veliki stožčasti nihali. Njeni joški, ki sta se stisnjeni v modrček in skriti za majico zdeli kot hlebčka dobro vzhajanega testa, rahlo vbočeni, kot hruški, ki kar kličeta k preletu prstov in stiskom dlani, sta se zdaj, na vseh štirih, elegantno prelili v mehka prišiljena osirja, ki sta, sem in tja, rahlo podrsala po dlakah na mojih prsih. In med tema mehkima, gibkima stožcema, ki sta neprestano spreminjala obliko in položaj, kot bližajoči se tornado, se je tam daleč, daleč med zibajočimi se stegni, zarisoval obris tretjega, manjšega in na pogled veliko bolj kompaktnega stožca, kot bi ga kdo narisal, izrezal in prilepil med bedra. Dvignil sem glavo, da bi v predoru med joškama bolje videl, kako se ta, na videz togi in v le dveh dimenzijah izrisani, stožec v resnici zlagoma razpira in nekje zadaj vase počasi vleče vijoličasto glavico mojega kurca. In jo potem spet izpušča. Počasi in postopoma. Vedno znova in vedno enako.
In nenadoma mi je postalo jasno - četudi trenutek morda ni bil najprimernejši -, zakaj so Mirojeve ženske razkosane in razdrobljene: muca tu, mačka tam, joške spodaj, oči zgoraj, če jih, seveda, sploh lahko prepoznamo. Vedno se lahko intenzivno posvečamo le enemu delu telesa, drugi pa morajo stopiti v ozadje. Fiziološko-psihološka nujnost, pač, takorekoč zakon narave. Če smo se, na primer, posvetili joškam, nam, na primer, mora uiti muca. Seveda, lahko smo religiozno zatopljeni v skrivnosti in mistiko jošk, v njihovo fenomenologijo in ontologijo, zraven pa veličastno pritiskamo še muco, dokler se reva ne zadavi in izdihne. Ampak, pozornost in pogled sta lahko le na enem mestu - in tako nam bo vedno kaj ušlo. Prav zato je tako vznemirljivo obvladovati več odprtin hkrati. In jih, po možnosti, tudi čimbolj obvladati.
Iz teh rano jutranjih filozofačenj me je zdramila Pija, ki se je počasi snela s kurca, mi joške dvignila izpred oči in mi jih zagozdila med bedra. Čvrsto in odločno jih je ovila okoli kurca, ga zavila vanje in ga z njimi pričela gnesti kot testo za potico. Odločno in brezkompromisno. Z rokami jih je potiskala navznoter, da se je mehko meso zvijalo in prepogibalo, lezlo vase in se raztegovalo, kurac pa je postajal temno vijoličast. Pija me je med to brezsramno raboto ves čas z nasmeškom gledala naravnost v oči - to je počela vedno! - in malo pred koncem rekla:
"Tole ti pa paše, kaj?"
Res, poleg fafanja je bila to stvar, ki me je najhitreje pripeljala do orgazma. Le z vsemi joškami je, Bog pomagaj, ni bilo mogoče početi enako učinkovito ... Pija pa je natanko vedela, kaj počne in, seveda, sploh ni čakala na moj odgovor. Sklonila je glavo in z jezikom nekajkrat obkrožila glavico. To je bilo povsem dovolj, da sem vanjo izpraznil vse, kar se mi je nabralo v tistem delu mednožja. Pija pa je, nekako samoumevno, vse lepo popivnala; spermo si je vtrla v joški kot da bi v testo vtirala še zadnje praške moke. Preden ga da vzhajat. Le da sva midva z vzhajanjem že opravila, zadevo je bilo treba le še speči. To sva vedela oba.
Zlezla sva na zadnje zice. Pija je hotela leči, pa sem jo posadil na sredo, da bi se s stopali lahko opirala na prednja sedeža, in ji zlezel med noge. Prijel sem jih nekje pod koleni, jih dvignil in potisnil močno narazen. Tako široko, da se je njen trikotniček najprej spremenil v trapez, se potem razprl in rožnato zazijal.
To je bil pravzaprav edini položaj, ki je omogočal kar najpopolnejšo veduto in s tem največje ugodje, če že ne užitek. Lahko sem spremljal, kako kurac prodira v pičko: kako hitro, v kakšnem ritmu in kako globoko. In - če je bilo le mogoče, če je hlapljivost situacije to dopuščala - zadevo nadzoroval in usmerjal. Lahko sem opazoval, kako pička kurca srka vase, ga gnete in melje: kako ga ustavlja, kako se zaganja vanj in ga požira, kako se na njem vrti, pritiska, udarja in drgne ob moje osramje. In lahko sem z obvladovanjem njenih nog omogočal še globlji vdor ali le poplesavanje na ščegetavčku.
Lahko sem opazoval napenjanje njenih stegen in valovanje njenih trebušnih mišic. Lahko sem opazoval, kako so se v ritmu fuka potresavale njene joške, kako so nihale, poplesavale, se tresle in vibrirale; kako so nabrekale in temnele njene bradavičke, kako so se na njih nabirale kapljice znoja. Lahko sem opazoval njene roke, kako grabijo po meni, si podpirajo stegna in jih vlečejo (še bolj) narazen; ali pa segajo v svoje mednožje in kurcu pomagajo bolj natančno opraviti njegovo delo. In nenazadnje, lahko sem opazoval, kako se na fiziko med nogami in kemijo v možganih odziva njen obraz: kako ji v prihajajočem orgazmu trzajo kotički ustnic, kako se ji širijo in utripajo nosnice, kako ji napeti pogled eksplodira v iskrah, ki potonejo same vase.
Pija se je spet smehljala. Pija se je vedno smehljala. S tistim nasmeškom, ki da vedeti, da prekleto dobro ve, za kaj gre in kaj se dogaja. Še malo sem ji privzdignil noge, da se je pička še bolj razprla, in jo počasi napičil. Narahlo in počasi, samo s konico, da je glavica komaj pokukala vanjo. Potem sem ga počasi peljal ven, prek ščegetavčka, pa spet nazaj, v vežo.
"Ne", je rekla Pija in ga grobo zgrabila pri korenu, "to sva že obdelala. Zdaj ga hočem celega, do konca!"
Nastavila si ga je na pičko, se z rokama prijela za naslonjala zadnjih sedežev, in se decidirano nabila na kurca. V eni sami potezi in z enim samim gibom. Ko so njene ustnice objele moje osramje je rahlo priprla usta in glasno zastokala. Pravzaprav že skoraj zakričala, zagolčala tam nekje iz drobovja, se še močneje oprijela zadnjih sedežev in se pričela nabijati name. Postalo mi je jasno, da bo ona vodila igro. Kar me sploh ne moti. Nasprotno, še bolj me vznemirja.
Njene noge sem še vedno podpiral nekje v višini kolen, tako da je pravzaprav na pol visela v zraku, se odrivala od zadnjih sedežev in se požrešno zažirala vame. Vsakič bolj lačno, vsakič bolj vlažno in vsakič glasneje. Nobenega ječanja in sopenja, s polnimi pljuči in odprtih ust je kričala, kot da bi rojevala. Če bi ne videl, kako neznansko uživa, bi mislil, da pošastno trpi.
Priznam, kar nekaj časa sem užival v tem nasladnem prizoru: močna stegna, ki se napnejo vsakič, ko njeni monumentalni boki trčijo ob moje, voluminozni joški, ki se zatresejo vsakič, ko pička togotno vsrka kurca, in prepoten obraz, ki iz spačenosti prehaja v smehljaj in spet nazaj v svoje nasprotje. Bilo mi je všeč in narediti mi ni bilo treba prav nič, le zdržati Pijin naskok in pomagati njeni vztrajnosti. Ki ni pojenjala, le manj natančna je postala, bolj razburkana in bolj divja. Glas pa divje zavijajoč, kot v agoniji.
Takrat sem počasi spustil njeni nogi, ki jih je Pija takoj z vso močjo oprla v prednja sedeža, in z obema rokama zajel njeno veliko krasno rito. Neznansko sem užival, ko sem zakopal svoje prste vanjo; nekaj časa sem jo le stiskal in gnetel in užival v občutku mehkobe. Potem pa sem jo dvignil, jo z vso silo nabil na kurca, in z njenim široko razprtim mednožjem drgnil ob svoje, da je ščegetavček oral med mojimi sramnimi dlakami. Po kaki minuti jo je razneslo kot mino: glava ji je omahnila nazaj, stopala je spustila s prednjih sedežev, jaz pa sem se umaknil v brezvetrje njenih veličastnih dojk.
Bilo je okrog šeste ure zjutraj in zunaj se je danilo. Počasi, čisto počasi.
Peter Pan
