sreda, avgust 29, 2007

zgodba za navdih




Pija je klečala nad menoj in se držala za strop avtomobila. Iz moje pritlehne, med njena stegna vkleščene, perspektive je bila njena muca videti kot z Mirojevih slikarij: čisti abstraktni trikotnik brez nosilca. Pravzaprav bolj abstrahiran in zamaknjen, odmaknjen in prestavljen iz vroče hotnosti telesa. Kot malce deformiran mahovnat stožec, ki je v teku noči izgubil orientacijo, se prekopicnil, in, balansirajoč na enem samem ogljišču, kipel nekam navzgor, proti nebu.

Le da neba ni bilo nikjer. Iz mednožne perspektive, zamejene z mehko teksturo nihajočega tekstilnega stožca, je pogled segel le do naslednje stožčaste skulpture, Pijinih jošk.

Smešno, njeni veliki joški, voljni in gnetljivi, takoj ko sta razdraženi zapustili modrček, ti strašni gmoti z neznanskima kolobarjema, ki sta davila utapljajoči se bradavički, ti valujoči polcelini, ki sta se pričeli širiti nekje pod vratom, se razpeli nad pazduhama in oblo sklenili nekje nad popkom, ti nenavadni konstrukciji, ki sta ob dotiku rok poljubno spreminjali obliko, se krčili, raztezali, dvigovali in spuščali, potovali pod brado in zibajoče pristali skoraj pod rebri, sta se izpod beder zdeli le kot dva majhna skromna stožca. Zgoraj malce vdolbena in spodaj rahlo izbočena sicer, kot da bi ju neka neznana sila držala v tem nenaravnem položaju: vodoravno in ležeče, malce postrani in malo bolj desno, spet malo bolj levo, pa kljub vsemu le stožca. Daleč od monumentalnih širjav, ki so jih sicer ponujali Pijini joški. Takrat, na primer, ko je snela modrček, in sta izbruhnili v neposredno otipljivost, oblo in slastno, gibko in mehko. Ko mi jih je počasi spustila na oči, težke in neprehodne, temne in dišeče, mi jih zlobno ustavila na ustih, ki jih niso mogla ujeti, begajoč od ene do druge, od še rastoče do že nabrekle bradavičke, pa spet v temen prepad med njima, v brezno, ki je vroče utripalo od krvi in znoja, od potu, ki se polzel po mehkih prepadnih stenah in švica, ki se je nabiral pod njima. Ko je mednju za trenutek vklenila moj vrat, samo toliko, da je začutila moj povečani utrip, potem pa ju počasi potegnila na suho, dokler s svojimi ni dosegla mojih bradavičk. Ne vem, v primerjavi z ženskimi so se mi moške bradavice vedno zdele kot dva majcena flajštra, kot dva zamaška od piva ali česa podobnega. Pravzaprav jih v resnici niti ni dobro videti; sta kot majcena kolobarčka, ki zapuščeno ždita na moških prsih. Drobcena in nagrbančena in nekako neugledna.

No, kakorkoli že, Pija ju je s svojima bradavičkama najprej nekako zahaklala, kot bi se hotela vsidrati, potem pa nanju počasi spustila joški, ki sta se po meni razlezli kot dobro vzhajano testo. In tisto, kar je še trenutek prej spominjalo na velika, hlebčasto oblikovana stožca, se je na mojih prsih počasi razlivalo v vedno širšo, božajočo mehkobo. Smešno, ampak to vroče pokrivalo, ta potna, skoraj neobvladljiva gmota utripajočega tkiva, v katero so se spremenile Pijine joške, je delovala kot katalizator in prevodnik. V bradavičkah me je pričelo mravljinčiti in ščemeti, čutil sem, da nabrekajo in se večajo, da silijo izpod dozdevnih obližev in pločevinastih pokrovčkov. Še mnogo bolj neposredno in konkretno, kot neobvladljiv električni tok, pa je ščemenje in drgetanje planilo med noge, mi v hipu dvignilo kurca in ga spremenilo v ostro, robustno orodje. Čvrsto in močno in neupogljivo.

Pija je čutila, kako se ji je naslonil na notranjo stran stegna, rahlo je privzdignila boke in se počasi, za kak centimeter ali dva, spustila navzdol. Le toliko, da je njen stožčasti trikotnik ujel glavico kurca. Rahlo je trznila z boki, ravno prav, da je glavica zdrknila v njeno, očitno že dobro navlaženo, špranjo, potem pa pričela počasi, čisto nežno krožiti z rito. Ravno toliko, da je v sebi vrtela le glavico in samo toliko, da je ni nikoli čisto izpustila. Pri tem je svoji joški počasi dvigala z mojih prsi, in tisto, kar se je še trenutek pred tem zdelo vroče, utripajoče tkivo, gnetljivo in neskončno prilagodljivo, je pred menoj zanihalo kot veličastna mlečna zvonca, strastna in vznemirjena. No, pravzaprav je bilo tisto, kar je spominjalo na zvonenje, le lahno nihanje Pijinih dojk, njuno poplesavanje gor in dol, pa levo in desno, pač v ritmu, v katerem se je odpirala in zapirala okoli glavice mojega kurca.

Res, smešno, ampak nisem si mogel kaj, da tudi v tem položaju in v trenutku, ko mi je mednožje kipelo od pekoče nestrpnosti, ne bi opazil, kako sta se njeni, majcene kroge opisujoči joški, pravzaprav spremenili v veliki stožčasti nihali. Njeni joški, ki sta se stisnjeni v modrček in skriti za majico zdeli kot hlebčka dobro vzhajanega testa, rahlo vbočeni, kot hruški, ki kar kličeta k preletu prstov in stiskom dlani, sta se zdaj, na vseh štirih, elegantno prelili v mehka prišiljena osirja, ki sta, sem in tja, rahlo podrsala po dlakah na mojih prsih. In med tema mehkima, gibkima stožcema, ki sta neprestano spreminjala obliko in položaj, kot bližajoči se tornado, se je tam daleč, daleč med zibajočimi se stegni, zarisoval obris tretjega, manjšega in na pogled veliko bolj kompaktnega stožca, kot bi ga kdo narisal, izrezal in prilepil med bedra. Dvignil sem glavo, da bi v predoru med joškama bolje videl, kako se ta, na videz togi in v le dveh dimenzijah izrisani, stožec v resnici zlagoma razpira in nekje zadaj vase počasi vleče vijoličasto glavico mojega kurca. In jo potem spet izpušča. Počasi in postopoma. Vedno znova in vedno enako.

In nenadoma mi je postalo jasno - četudi trenutek morda ni bil najprimernejši -, zakaj so Mirojeve ženske razkosane in razdrobljene: muca tu, mačka tam, joške spodaj, oči zgoraj, če jih, seveda, sploh lahko prepoznamo. Vedno se lahko intenzivno posvečamo le enemu delu telesa, drugi pa morajo stopiti v ozadje. Fiziološko-psihološka nujnost, pač, takorekoč zakon narave. Če smo se, na primer, posvetili joškam, nam, na primer, mora uiti muca. Seveda, lahko smo religiozno zatopljeni v skrivnosti in mistiko jošk, v njihovo fenomenologijo in ontologijo, zraven pa veličastno pritiskamo še muco, dokler se reva ne zadavi in izdihne. Ampak, pozornost in pogled sta lahko le na enem mestu - in tako nam bo vedno kaj ušlo. Prav zato je tako vznemirljivo obvladovati več odprtin hkrati. In jih, po možnosti, tudi čimbolj obvladati.

Iz teh rano jutranjih filozofačenj me je zdramila Pija, ki se je počasi snela s kurca, mi joške dvignila izpred oči in mi jih zagozdila med bedra. Čvrsto in odločno jih je ovila okoli kurca, ga zavila vanje in ga z njimi pričela gnesti kot testo za potico. Odločno in brezkompromisno. Z rokami jih je potiskala navznoter, da se je mehko meso zvijalo in prepogibalo, lezlo vase in se raztegovalo, kurac pa je postajal temno vijoličast. Pija me je med to brezsramno raboto ves čas z nasmeškom gledala naravnost v oči - to je počela vedno! - in malo pred koncem rekla:

"Tole ti pa paše, kaj?"

Res, poleg fafanja je bila to stvar, ki me je najhitreje pripeljala do orgazma. Le z vsemi joškami je, Bog pomagaj, ni bilo mogoče početi enako učinkovito ... Pija pa je natanko vedela, kaj počne in, seveda, sploh ni čakala na moj odgovor. Sklonila je glavo in z jezikom nekajkrat obkrožila glavico. To je bilo povsem dovolj, da sem vanjo izpraznil vse, kar se mi je nabralo v tistem delu mednožja. Pija pa je, nekako samoumevno, vse lepo popivnala; spermo si je vtrla v joški kot da bi v testo vtirala še zadnje praške moke. Preden ga da vzhajat. Le da sva midva z vzhajanjem že opravila, zadevo je bilo treba le še speči. To sva vedela oba.

Zlezla sva na zadnje zice. Pija je hotela leči, pa sem jo posadil na sredo, da bi se s stopali lahko opirala na prednja sedeža, in ji zlezel med noge. Prijel sem jih nekje pod koleni, jih dvignil in potisnil močno narazen. Tako široko, da se je njen trikotniček najprej spremenil v trapez, se potem razprl in rožnato zazijal.

To je bil pravzaprav edini položaj, ki je omogočal kar najpopolnejšo veduto in s tem največje ugodje, če že ne užitek. Lahko sem spremljal, kako kurac prodira v pičko: kako hitro, v kakšnem ritmu in kako globoko. In - če je bilo le mogoče, če je hlapljivost situacije to dopuščala - zadevo nadzoroval in usmerjal. Lahko sem opazoval, kako pička kurca srka vase, ga gnete in melje: kako ga ustavlja, kako se zaganja vanj in ga požira, kako se na njem vrti, pritiska, udarja in drgne ob moje osramje. In lahko sem z obvladovanjem njenih nog omogočal še globlji vdor ali le poplesavanje na ščegetavčku.

Lahko sem opazoval napenjanje njenih stegen in valovanje njenih trebušnih mišic. Lahko sem opazoval, kako so se v ritmu fuka potresavale njene joške, kako so nihale, poplesavale, se tresle in vibrirale; kako so nabrekale in temnele njene bradavičke, kako so se na njih nabirale kapljice znoja. Lahko sem opazoval njene roke, kako grabijo po meni, si podpirajo stegna in jih vlečejo (še bolj) narazen; ali pa segajo v svoje mednožje in kurcu pomagajo bolj natančno opraviti njegovo delo. In nenazadnje, lahko sem opazoval, kako se na fiziko med nogami in kemijo v možganih odziva njen obraz: kako ji v prihajajočem orgazmu trzajo kotički ustnic, kako se ji širijo in utripajo nosnice, kako ji napeti pogled eksplodira v iskrah, ki potonejo same vase.

Pija se je spet smehljala. Pija se je vedno smehljala. S tistim nasmeškom, ki da vedeti, da prekleto dobro ve, za kaj gre in kaj se dogaja. Še malo sem ji privzdignil noge, da se je pička še bolj razprla, in jo počasi napičil. Narahlo in počasi, samo s konico, da je glavica komaj pokukala vanjo. Potem sem ga počasi peljal ven, prek ščegetavčka, pa spet nazaj, v vežo.

"Ne", je rekla Pija in ga grobo zgrabila pri korenu, "to sva že obdelala. Zdaj ga hočem celega, do konca!"

Nastavila si ga je na pičko, se z rokama prijela za naslonjala zadnjih sedežev, in se decidirano nabila na kurca. V eni sami potezi in z enim samim gibom. Ko so njene ustnice objele moje osramje je rahlo priprla usta in glasno zastokala. Pravzaprav že skoraj zakričala, zagolčala tam nekje iz drobovja, se še močneje oprijela zadnjih sedežev in se pričela nabijati name. Postalo mi je jasno, da bo ona vodila igro. Kar me sploh ne moti. Nasprotno, še bolj me vznemirja.

Njene noge sem še vedno podpiral nekje v višini kolen, tako da je pravzaprav na pol visela v zraku, se odrivala od zadnjih sedežev in se požrešno zažirala vame. Vsakič bolj lačno, vsakič bolj vlažno in vsakič glasneje. Nobenega ječanja in sopenja, s polnimi pljuči in odprtih ust je kričala, kot da bi rojevala. Če bi ne videl, kako neznansko uživa, bi mislil, da pošastno trpi.

Priznam, kar nekaj časa sem užival v tem nasladnem prizoru: močna stegna, ki se napnejo vsakič, ko njeni monumentalni boki trčijo ob moje, voluminozni joški, ki se zatresejo vsakič, ko pička togotno vsrka kurca, in prepoten obraz, ki iz spačenosti prehaja v smehljaj in spet nazaj v svoje nasprotje. Bilo mi je všeč in narediti mi ni bilo treba prav nič, le zdržati Pijin naskok in pomagati njeni vztrajnosti. Ki ni pojenjala, le manj natančna je postala, bolj razburkana in bolj divja. Glas pa divje zavijajoč, kot v agoniji.

Takrat sem počasi spustil njeni nogi, ki jih je Pija takoj z vso močjo oprla v prednja sedeža, in z obema rokama zajel njeno veliko krasno rito. Neznansko sem užival, ko sem zakopal svoje prste vanjo; nekaj časa sem jo le stiskal in gnetel in užival v občutku mehkobe. Potem pa sem jo dvignil, jo z vso silo nabil na kurca, in z njenim široko razprtim mednožjem drgnil ob svoje, da je ščegetavček oral med mojimi sramnimi dlakami. Po kaki minuti jo je razneslo kot mino: glava ji je omahnila nazaj, stopala je spustila s prednjih sedežev, jaz pa sem se umaknil v brezvetrje njenih veličastnih dojk.

Bilo je okrog šeste ure zjutraj in zunaj se je danilo. Počasi, čisto počasi.


Peter Pan

petek, avgust 24, 2007

Taksi(st)


Vračava se z zabave. Malce okajena, dobre volje, nasmejana. Stopi na cesto in dvigne roko, da ustavi taksi, ki se nama približuje. Sedeva na zadnji sedež, poveva, kam naj naju odpelje. Njegova roka nemirno drsi po mojem stegnu. Želi si me, še od zabave, kjer sem ga v kratki rdeči oblekici rajcala na plesišču, je razgret. Potreben. Njegova dlan je vroča, ne ustavljam je, ko mi zdrsne med noge in mi razmakne hlačke. Glasneje diham, ko čutim njegov sredinec v sebi, naslonim se na sedež, razširim noge in mu olajšam delo. V meni je z dvema prstoma, s palcem boža napet ščegetavček. Mirno sediva in gledava predse, kot da se nič ne dogaja, le svojega dihanja in polglasnega stokanja skorajda ne morem zadrževati. Pogledam v vzvratno ogledalo in najina pogleda se srečata ... taksist naju opazuje pri "delu". Tudi moj spremljevalec ujame njegov pogled in se nasmehne. Nič ne reče, ne ustavi se, še vedno me rajca s prsti. Prime me za nogo in si jo položi čez stegna. Moja mokra muca se izza odmaknjenih tangic ponuja na ogled vozniku. Skozi priprte oči, ki begajo od ceste do zadnjega sedeža, naju opazuje, kako me polniva z mojimi in njegovimi prsti ... obliznem si ustnice, ko se predrzno spogledujem s črnimi očmi v vzvratnem ogledalu, in osvobodim zadrge korenjaka na svoji desni strani ... velik je, trd, čaka me... mokre prste iz svoje pičke preselim nanj, sprehajam jih po nabrekli glavici in ga rajcam... loviva poglede taksista, ki upočasni vožnjo ter se koncentrira na dogajanje na cesti in na zadnjem sedežu. Privzdignem oblekico in ljubimca popeljem k premočenim hlačkam, skupaj jih slečeva, dvignem boke in mu z gibi zaukažem, naj me liže ... ni mu treba reči, uboga me, z vršičkom jezika me draži, medtem ko se s taksistom spogledujeva v vzvratnem ogledalu... počasi vozi po ulicah deževne Ljubljane, jaz pa drhtim z jezikom v sebi, stokam in sukam boke, bliže njemu ... ne morem več čakati ... zajaham ga, z obrazom sem obrnjena v smeri vožnje, z rokama se upiram v naslonjali prednjih sedežev, s prsti leve roke se dotikam taksistovih las, ko se sunkovito nabijam na mojega potrebneža. Sleče mi obleko, odpne modrček in vozniku odpre pogled na moje napete prsi, trde bradavičke, s katerima se igra, medtem ko se nasajam nanj. Prihaja mi, grizem si ustnice in lovim voznikov pogled, ko počasi pripelje na parkirišče pred blokom. Ustavi avto, ugasne motor in v vzvratnem ogledalu opazuje zadnje dejanje... prihaja mi... sunkovito, silovito ... prihaja tudi mojemu ljubimcu, ki me trdno drži za boke in nabija nase. Popolnost trenutka dopolni taksist, ki se nenadoma obrne in z vročim, dolgim poljubom utiša moje vpitje, ko mi prihaja ... in prihaja ... in prihaja ... ta poljub je namesto plačila ... ta poljub je namesto vstopnice za kino ... namesto plačila porniča v videoteki.
Izstopiva iz avta, mu nagajivo pomahava in po stopnicah odideva domov.

pika

nedelja, avgust 19, 2007

izpovedana




Ničesar ne veš o meni.

Veš samo to, kar sem ti povedala, pa še to je lahko resnično ali pa zlagano.
Veš, da delam v istem mestu, kot ti in da sem brineta, ter da imam rada jazz in zeleni čaj.
Mojega telesa ne poznaš, njegovi užitki so ti tuji. Vse je plod tvoje skvarjene domišljije….In vendar si te želim srečat…želim te vohati…grabiti…mešati slino s tvojo…mešati svoje sokove s tvojimi…lizati…stiskati…stokati…prihajati, vzeti v roke tvojega nabreklega korenjaka in si ga zariniti globoko v grlo. Medtem, ko ti ne pustim, da se me dotikaš si želim biti pofukana v usta. Noro si ga želim obdelati prav z usti.
Hočem, da si dekoncentriran zaradi misli name in da, ko ti prihaja vanjo, misliš, da se zarivaš v mojo muco, tako željno tebe.

Ničesar, res ničesar, ne veš o meni.

Eva

sobota, avgust 18, 2007

Prijetno s koristnim


Točno ob štirih, kot sva dogovorjena, te zagledam, kako stopaš po hodniku, mimo tajništva, kjer se najaviš, proti moji pisarni. Delam se, da te ne vidim, ker sem hudo zaposlena, in se pustim presenetiti. Seževa si v roke, pogled v oči je malce predlog. Povabim te, da sedeš, zaželiš si kave, naročim jo. Ko jo čakava, začneva pogovor o v bistvu povsem nepomembnem poslu, ki te je pripeljal k meni. Saj vem, hotel si me videti. Tudi jaz tebe. Tajnica ti prinese kavo in mi pove, da odhaja. Prav, ji rečem in z njo uredim še zadnje malenkosti. Čutim, da spremljaš vsak moj gib, mojo mimiko, ko se pogovarjam z njo in prelagam papirje, ter skušam ostati mirna. Končno odide. Vstanem in stopim za tvojim hrbtom, okoli mize, se te, priznam, namenoma dotaknem z bokom, in zaprem vrata. V istem trenutku čutim na vratu tvojo sapo. Obrnem se, stojiš pred mano. Gledaš me v oči, ko mi z roko sežeš za pas in obrneš ključ v ključavnici. Kot vkopana stojim, ko me prisloniš na vrata in strastno poljubiš. Ne izgubljaš časa, saj mi, medtem ko svoj jezik prepletaš z mojim, odpenjaš gumbe na bluzi in se z roko zakoplješ v prsi, ki te nabrekle pričakujejo. Nadaljuješ med mojima nogama, kamor preseliš spretne prste, privzdigneš oprijeto krilo in s poljubom zadušiš moje stokanje, ko na hodniku zaslišiva glasove. Nisva sama. Sva pa sama s seboj in tega si ne pustiva vzeti. Razmakneš mi hlačke, tvoji prsti so v meni, delaš me mokro, tvoj jezik išče moja ušesa, moj vrat, moje rame, in medtem ko ti odpiram gumbe na hlačah in v njih poiščem tisto, kar si želim, me še enkrat trdo prisloniš k vratom in zaližeš, da komaj lovim sapo, nato pa me silovito obrneš in prisloniš na mizo. Stojiš za mano, primeš me za lase in mi nežno usločiš vrat, po katerem drsiš z rokama, pa po prsih, trebuhu, bokih, gneteš in grizeš ritko pod privzdignjenim krilom, kjer se ti ponuja brez hlačk, iz katerih sem že stopila. Za trenutek, res samo za trenutek, se ustaviš, ko se pred pisarno znova zaslišijo glasovi, nato pa se, čeprav glasovi ne potihnejo, zarineš vame z vso nakopičeno strastjo in izzvano pohoto. Tako močno me zagrabiš za boke, da bodo verjetno pomodreli, a mi paše, vznemirja me razburljivost trenutka in ambienta. Naslonim se na mizo in se ti prepustim, ker vem, da rad vodiš igro. V skorajšnji tišini, sliši se le tvoje in moje sopenje, me obdeluješ, brez predigre, brez dodatkov, oba sva dovolj razrajcana, adrenalin naju ščemi in nama megli razum. Pred vrati klepetajo in se smejijo, ti pa se premikaš v meni in jaz ti prihajam nasproti. Na pol sva slečena in na pol oblečena, ne vidiva se, a dovolj je, da se čutiva, da te čutim, ko me ližeš po hrbtu, ko krožiš po bradavičkah, ko me celo privzdigneš na mizo, da me lažje napolniš do konca. Hropeš mi v vrat, gneteš mi prsi in jaz se nagnem nazaj in ti šepetam v uho, spodbujam te, daj, zdaj in tu, in to te do konca razdraži. Primeš me za roko in jo popelješ na mojo mokro muco, nakažeš mi, naj se dražim, medtem ko me boš do konca uničil, medtem ko si boš nataknil kondom, ki je znak, da si na vse to računal, da si mislil vnaprej, da si načrtoval. Misel na to me še bolj razgreje. Uf, prišel si sem, ker si me želiš, ker me hočeš, ker bi me. Samo sebe s prsti vodim k vrhuncu, preden se mi pridružiš in me znova nasadiš, porivaš, zagrizeš se vame in me čez ramo opazuješ, kako se obdelujem v sozvočju s tvojimi gibi, moji prsti se v meni srečujejo s teboj, kar naju do konca obnori. Postajaš hiter, sunkovit, zahteven, čutiva, da nama prihaja, težko je biti tiho, ko začutim tisti znani pritisk in pretres, ko čutim, kako se napneš v meni. Polglasno zastokaš in mi glavo nasloniš na rame. Iz ustnice mi, od močnega ugriza, s katerim sem zadržala krik, kaplja krvi kane na pogodbo, ki si mi jo prinesel v podpis. Saj je bil to vendarle namen tvojega obiska, mar ne?

pika

ponedeljek, avgust 13, 2007

Kava opoldne


Sredi delovnika se dobiva na kavi. V "najinem" lokalu. Poletno zatišje v službi nama dovoljuje več kot polurni klepet in ne zbuja slabe vesti zaradi zamujenih delovnih obveznosti. Veliko si imava za povedati, dolgo se že nisva videla. A vendar, tako kot vedno, govorijo tudi oči. Vedno si znal lepo pogledati. Tako ... poželjivo. Tako, da mi povečaš srčni utrip. Za sončnimi očali skrivam poglede, ki ti jih vračam, čeprav ne veš zanje... Jih slutiš? Vem, da jih. Bereš me. Spijeva kavo, odideva proti avtu. Z mojim sva se pripeljala. Odpeljem te na parkirišče, da se posloviva. "Pelji dalje," rečeš mirno. Roko spustiš na mojo nogo, kot da je to samoumevno. Je res? Nič ne odgovorim, ubogam te in se ne ustavim. Ne govoriš mi, kam greva, a vem, da bi rad bil nekje, kjer bova sama. Kjer naju ne bo nihče motil. Zapeljem z glavne ceste, vozim po gozdni poti, ustavim. Tišina je v avtu, prekinjata jo le petje ptic in šumenje vej, ki se upogibajo pod lahkim poletnim vetrcem. Obrnem se k tebi in se prepustim tvojim rokam, ki me objamejo. Nežno me poljubiš. Tvoja roka še vedno počiva na moji nogi. Si je ne upaš pomakniti višje? Prepletem svoje prste s tvojimi in zlezem nate, da si mi bliže. Ustnice še bolj pritisnem na tvoje. Tvoj jezik me vpija, globoko dihaš, želiš si me. Z boki drsim po tebi, od trebuha proti trdemu mednožju, ki me čaka. Mokra sem. Z roko mi odmakneš tangice in me božaš. Cedim se po tvojih prstih, tako si te želim. Slišim svoje stokanje, dihanje, ki postaja hitrejše, ko me s prsti spravljaš do orgazma. Ne rabim veliko. Dovolj je pogled na tvoje ustnice, ki vpijajo moje bradavičke, in na tvojo roko, ki izginja pod mojim krilom. Spuščam se nanjo in spet dvigam, v meni si s tremi prsti, s palcem, mokrim od mojih sokov, mi hkrati božaš trd, nabrekel ščegetavček. Prihaja mi ... stresajo me krči, taki ... rahli, a dovolj intenzivni, da izgubljam razsodnost.
Gledaš me skozi priprte oči in se smehljaš, vesel, da si me zmešal ... A meni še ni dovolj, še te hočem... premalo je priložnosti kot je ta, izkoristiva jo. Sklonim se in spustim sedež. Odprem ti srajco in se z jezikom sprehajam po tvojih prsih, medtem ko vzamem v roke tvojega željnega potrebneža... mene si želi, vem, že dolgo. Drsim po njem s še vedno (ali pa že spet?) mokro muco in ga obdelujem z roko, poljubljam te po telesu in samo bežno na usta, toliko, da te malo obnorim. Čutim, da se ti trga od mojih gibov, od moje mokrote, od mojega jezika, od želje po meni. Ne zdrživa več. Zdrsnem nate in se začnem spuščati ... dvigovati ... spuščati ... počasi, krožim z boki, celega te čutim v sebi, ko me držiš za ritko in slediš gibom najinih teles.... najprej ti ... potem jaz ... potem ti ... potem jaz ... Vedno hitreje me potiskaš nase, glasno stokaš, gneteš mi prsi, ki nihajo nad tabo, ko te porivam ... ko se porivava v avtu, sredi gozda, sredi tišine, sredi ... ničesar. Najin krik utiša petje ptic. Za trenutek se svet ustavi.

"Bi še eno kavo?" te vprašam, ko se crkljava na travniku ob avtomobilu, in te poredno gledam. Mislim, da še nimam dovolj ... ampak kava bi se mi pa vseeno prilegla. Kot uvod v lepo popoldne. Po službi, seveda. Treba je še kaj narediti...

pika

četrtek, avgust 09, 2007

MMF za rojstni dan


V življenju se ti zgodi nekaj rojstnih dni,ki si jih zapomniš za vedno. Navadno so to, če odštejemo praznovanje polnoletnosti, okrogle obletnice: dvajset, trideset, štirideset, petdeset… Jaz si bom najbolj zapomnila enega od vmesnih. Bil je lenobni sobotni večer in z Matjažem sva se pripravljala na odhod v mesto. Na večerjo, ki sem mu jo privoščila ob tej priložnosti. On je bil že pripravljen. Črne hlače, svetla srajca, beckham-like frizura, dvodnevna bradica. Seksi kot vedno. Jaz še v trenerki, a na poti v kopalnico. »Vzemi si čas!« je zavpil za mano, ko sem že zaprla vrata. O, saj si ga bom, sem si mislila in se namuznila ob misli na novo obleko, ki sem si jo kupila prav tisti dan. Za rojstni dan. Sama sebi za darilo. Pa seveda tudi zato, da z njo zapeljem Matjaža. Z mislijo na to sem legla v zvrhano kad tople vode in se prepustila svojim rokam, svojim prstom, da so me pobožali, namilili, zmasirali, pripravili na dolg večer in še daljšo noč. Veliko časa sem si vzela, preden sem prišla iz kopalnice, zadovoljna z rezultatom, s sveže opranimi, razpuščenimi lasmi in v oprijeti rdeči obleki, segajoči do polovice stegen, na hrbtu izzivalno preklani in preko dekolteja ravno prav prosojni. Na vratih dnevne sobe sem se ustavila in nasmehnila. Luči so bile ugasnjene, prostor pa razsvetljen le z nekaj svečami. Diskretna glasba po mojem okusu mi je pognala kri po žilah. Kaj ima za bregom, kajti očitno se mu na večerjo ne mudi tako zelo? Razgledala sem se. Nenadoma sem ga zaslišala, začutila za sabo. Z eno roko mi je zaprl oči, z drugo pa zdrsel po telesu. Poljubil me je na vrat:"Si to obleko kupila zame?« Mhm, sem prikimala, ne da bi se premaknila, saj mi je tako godil njegov dotik, njegove ustnice tik ob mojem ušesu. »Rad bi ti dal darilo,« je šepnil, »si pripravljena?« Od vznemirjenja, od občutka njegove nastajajoče trdote skozi tkanino moje obleke me je mrazilo. Pokimala sem. V naslednjem trenutku sem na svojih ustnicah začutila malce drugačen poljub, kot sem ga bila vajena. Drugačna mehkoba, drugačen pristop, drugačen gib, drugačen dotik. Takoj sem dojela, kaj se dogaja, le to sem morala še ugotoviti, kdo je »v igri«. Poljubljal se je brez dvoma dobro; počasi je pritiskal svoje ustnice na moje in se jih nežno, nevsiljivo dotikal z jezikom. Matjaž mi je umaknil roko z oči, a jih nisem takoj odprla. Prepustila sem se še malo vznemirljivosti debija, skrivnostnemu neznancu, ki me je tako dobro poljubljal, nato pa me je vendarle premagala radovednost. Iz oči v oči sva si stala z Matejem, mojim dobrim prijateljem in ja, skrivno simpatijo, kar je očitno slutil tudi Matjaž. Ne vem sicer, kako ga je našel, a očitno se je zelo potrudil. Hm. Zame. Lepo. Prav, fanta. Imejta svojo igro. Dajta mi darilo.

Iz omare sem vzela viski in tri kozarce. Za pogum. Natočila sem, nazdravili smo. Matej in Matjaž sta spila na dušek, sama sem pila počasi. Zavlačevala sem. Opazovala sem ju in se počasi zibala v ritmu glasbe. Bon Jovi, I want you. Ja, hotela sem njega. In njega. Oba, ki sta stala pred menoj. Matjaž in Matej. Moj partner in moj domišljijski ljubimec. Moj object of possesion in moj object of affection. Moja realnost in moje sanje. Dva popolnoma različna tipa, a pred menoj v tistem hipu dopolnjujoča celota. Jin in jang. Željna ustreči meni - in samo meni. Prav nič treme nisem imela, nasprotno: vznemirjenje je prevevalo sleherni kotiček mojega telesa. Znova sem začutila Matjažev objem; poljubljal me je po vratu, medtem ko se je Matej nežno poigraval z mojimi lasmi. Roki sem mu položila okoli vratu in se privila ob njegovo telo, razprla ustnice pod pritiskom njegovega jezika in se predala vlažnemu poigravanju v mojih ustih. Na bokih sem čutila oba para rok, stisnjena sem bila med dve telesi. Z roko sem drsela Matjažu preko stegen, pa Mateju preko prsi, rok, ki so uhajale izpod kratkih rokavov, hrbta, napetega v pričakovanju. Med zdaj že divjim poljubljanjem se je osvobodil majice. Odpela sem mu pas in z rokama segla pod hlače. Čvrsta ritka, trd v mednožju. V meni so se prepletali radovednost in poželenje, strast in pričakovanje.

Matej je sedel na stol in me potegnil nase. Sedla sem mu v naročje. Sam že na pol slečen mi je privzdignil obleko, da sta se najini telesi tesneje pripojili, da sem svoje mednožje lažje pritisnila ob njegovo. Drsela sem po njem kot plačana plesalka v nočnem klubu, s počasnimi, pomenljivimi gibi bokov, ga gledala naravnost v oči, se mu smehljala, pritiskala in popuščala. Med temi vabljivimi gibi mi je slekel obleko in si utrl pot do mojih prsi, do mojih napetih bradavičk, ki so se nastavile njegovemu jeziku. Dvigala in spuščala sem se na njegovo trdoto, ki mi je skozi bokserice dražila mokro muco, skrito za rdečo tkanino, jahala sem ga na stolu, ko se je potapljal v moje prsi in mi z roko razmikal tangice. Njegove prste sem pričakala mokra in vroča, od vznemirjenja na robu izbruha. Hotela sem se nasaditi nanj, zdelo se mi je, da ne bom dolgo zdržala, divje sva se poljubljala in sopla, s prsti, mokrimi od moje pohote, je krožil po bradavičkah. S strani pa naju je opazoval Matjaž, zardel, trd, omotičnega pogleda. Približal se nama je in me poljubil. Dotik njegovega jezika, njegovih ustnic me je še dodatno podžgal. Slekel si je hlače in se mi približal, pred usta mi je ponudil svojega nabreklega tiča. Vzela sem ga v roke in se začela poigravati z njim, dokler ni začel globlje dihati, nato pa sem vstala in pokleknila predenj. Vzela sem ga v usta, zaokrožila z jezikom po glavici in ga začela, v čarobni kombinaciji z gibi roke, počasi sesati. Z drugo roko sem ga, prav tako počasi, drkala Mateju. Tako nekaj minut. Nato sem zamenjala. Občutek, ko sem v usta prvič vzela Matejevega trdega tiča, je bil fantastičen. Verjetno tudi zanj, saj je glasno zastokal, ko sem začela po celi njegovi veličastni dolžini sprehajati svoj vlažen jeziček.

Izmenično sem se ukvarjala z mojima ljubimcema; vsakega posebej, pa oba hkrati sem držala v rokah, drkala, oblizovala, sesala in ju gledala v oči. Gledali smo se, spogledovali, flirtali med dvojnim blow-jobom. In ko sta bila že preveč razdražena, sta se spomnila, da je pravzaprav moj rojstni dan. Da je to darilo zame. Spogledala sta se in se izmaknila mojim požrešnim ustom. Namig je bil očiten. Vstala sem in še preden sem se lahko odločila, koga bi poljubila prej, me je Matjaž objel okoli pasu in mi v usta porinil jezik, kot bi hotel vnaprej preprečiti vsakršno spraševanje, vsakršno upiranje, nato pa me je dvignil in posadil na klubsko mizico. Na najbližjo točko oprijema, naslona. Razkrečil mi je noge, se z jezikom sprehodil po notranji strani stegen, da me je zmrazilo, nato pa začel obdelovati mojo mokro, vročo muco. Lizal jo je, vtikal razbeljeni jezik v špranjico, iz katere se je medilo, jaz pa sem si roko in usta zaposlila z Matejevim trdim, k višku štrlečim tičem. Vlekla in sesala sem ga v istem ritmu, kot me je z jezikom nasajal Matjaž, se skušala osredotočiti na oba, kar je bilo skorajda nemogoče. Matjažev spretni jezik me je polnil tako dobro, da se mi je mešalo, na drugi strani pa me je vabila, naj si jo privoščim, trdota mojega fantazijskega ljubimca. Matjažu sem z gibom nakazala, naj za trenutek preneha, Mateju pa, naj se mi približa. Zamenjala sta vlogi. Tedaj se je z mojo muco ukvarjal Matej, Matjaž pa me je medtem božal in poljubljal po celem telesu. Občutki so bili nepopisni. Dva tipa sta se posvečala samo meni. Matjažev jezik na mojem vratu, Matejev med mojimi nogami. Matjaževe roke na mojih prsih, Matejeve zakopane v mojo ritko. Začutila sem znane mravljince po celem telesu, bradavičke so mi pod Matjaževim jezikom otdrele do zgornje meje znosnega, bila sem tako mokra kot še nikoli. Matej je pokleknil in med vročim poljubom prodrl vame. Z rokama sem mu nakazovala ritem in globino, on pa me je na mojo željo fukal, poljubljal po vratu, dekolteju, prsih. Vmes sem si usta napolnila z Matjažem; celega sem si jemala, z naslado, ki jo je stopnjeval Matejev ritem, sem ga dražila. Čutila sem, da postajamo nemirni, da se težko premagujemo, zadržujemo, čeprav bi hkrati radi užitek podaljševali v neskončno.

Za hip sem se odlepila od Matjaža; Matej se je nežno zagrizel v moje ustnice in upočasnil ritem, gledala sva se v oči in usklajevala gibe bokov, Matjaž pa naju je gledal in se božal, rajcal ga je pogled na naju z Matejem, na najin debitantski fuk, rajcalo ga je, da se rajcava, videla sem to in še bolj zdivjala. Preden sem se lahko sama odločila, koga bi imela v sebi, sta me začela – skupaj in izmenično – obdelovati z jeziki. Kot da še ni bilo dovolj mučenja, je mojo muco najprej lizal Matej, nato ga je zamenjal Matjaž, in ko sem bila že čisto na robu pameti, sta se z mojo mokro pohoto s konicami jezičkov igrala kar oba hkrati. Ob pogledu nanju, ki sta bila drug ob drugem, moj M in moj M, moj modrooki in moj rjavooki, moj jin in moj jang, sem izgubljala razsodnost, težko sem kontrolirala svoje dihanje, svoje stokanje, ki je preglasilo glasbo iz zvočnikov, začela sem postajati glasna, ko sem čutila, da ne zdržim več. Vstala sta, Matjaž me je obrnil in prislonil čez klubsko mizico, ki je bila mokra od mene, od našega potu in sokov, ter se z vso nakopičeno poželjivostjo od zarinil vame, na drugi strani pa me je v finalu te divje igre pričakal Matej. Vzela sem ga v usta in ga začela divje vleči. Vse je bilo tako ritmično, v sozvočju, usklajeni gibi, kot bi bili vajeni igrati v triu. Matej se je z rokama zakopal v moje lase ter z njima nakazoval hitrost in globino, Matjaž pa me je sistematično polnil do zadnjega milimetra. Občutek njunega sočasnega gibanja v meni, sozvočje stokanj treh ljudi, globoko dihanje, ki so ga prekinjali le glasovi stikanja kože in kože, kože in ustnic,so naredili svoje. Najprej Matjaž, nato pa skoraj hkrati midva z Matejem, smo izbruhnili v seriji trzljajev, krčev, nekontroliranih gibov in nezadržanih krikov. Moje darilo je bilo … izročeno.

Ko smo nekoliko kasneje sedeli in pili šampanjec, sem se v zadregi presedala med obema svojima darilcema… darovalcema. Komu pravzaprav pripadam ta večer, sem se spraševala. Matjaž je vstal in stopil do telefona. »Kakšno pico bosta?« je vprašal. Aha. Očitno z večerjo ne bo nič. Vsaj tisto, spodobno ne. Sicer pa, kdo potrebuje večerjo, je bilo tiho vprašanje na Matejevih ustnicah, ko me je prijel za roko in povedel proti spalnici … ter spotoma pomignil še Matjažu. Predjedi očitno še nismo pojedli do konca… in če je bila že predjed tako slastna, kakšni bosta šele glavna jed in sladica?

pika

 
hit counters